• judo klub lendava
• miklavžev turnir

Podrobnosti

Kategorija: Novice

27 november 2018

Minulo soboto je v Črenšovcih potekal 7. Miklavžev turnir za judoiste začetnike in v kategorijah U8, U10 in U12, ki ga je organiziral Judo klub Lendava.

Dogodek se je odvil v telovadnici Osnovne šole Franceta Prešerna Črenšovci, udeležilo pa se ga je 139 tekmovalcev iz desetih klubov iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije.

Sodelovali so tudi člani Judo kluba Lendava, ki so dosegli odlične rezultate, ter so ekipno dosegli 2. mesto.

Parterne borbe
3. mesto – Novak Samo (21 kg)               
3. mesto – Povšer Staš (22 kg)               
5. mesto – Nerad Jan (30,5 kg)                           
2. mesto – Grud Žiga (30,5 kg)                           
3. mesto – Mikolič Jaka (31,5 kg)                           
 
Parterne borbe
2. mesto – Gabor Nina (25,5 kg)                           
3. mesto – Kardoš Nela (28 kg)               
2. mesto – Soldat Klara (33 kg)               
 
U 8
1. mesto – Čeleš Jaš (20 kg)                        
4. mesto – Podgorelec Oto (25,8 kg)                     
1. mesto – Virag Nejc (26 kg)                        
 
U 10
1. mesto – Čeh Miha (-24 kg)              
1. mesto – Biro Jure (-38 kg)              
2. mesto – Recek Naj (-42 kg)              
3. mesto – Horvat Domen Tian (-42 kg)              
                                             
U 10
2. mesto – Horvat Daša (-27 kg)              
2. mesto – Kardoš Lea Luna (-48 kg)
 
U 12
7. mesto – Čeh Jakob (-32 kg)              
2. mesto – Žerdin Gašper (-35 kg)              
2. mesto – Čeleš Gal (-38 kg)              
5. mesto – Kovač Aleks (-42 kg)              
4. mesto – Čeh Jure (-46 kg)              
2. mesto – Biro Jan (-50 kg)              
                                             
U 12
5. mesto – Gabor Ria (-40 kg)              
2. mesto – Maučec Tinaja (-52 kg)       

Vir: sobotainfo.com 

• Lendava
• Katarinin sejem
• Domača tržnica

Podrobnosti

Kategorija: Novice

26 november 2018

V Lendavi sta včeraj potekala 14. Katarinin sejem in domača tržnica, kjer so se s svojimi izdelki predstavili obrtniki iz Pomurja in sosednje Madžarske.

Dan svete Katarine, 25. november, je v Lendavi in okolici že od nekdaj veljal za pomemben praznik. Na ta dan se obeležuje praznik lendavske župnije in zavetnice tamkajšnje cerkve, svete Katarine Aleksandrijske, v sklopu katerega vsako leto organizirajo sejem oziroma proščenje.

Obiskovalci so tudi letos lahko izbirali med številnimi izdelki iz medu ali ličja, lončenimi izdelki, nakitom, adventnimi dekoracijami ter drugimi izdelki. Poleg nakupovanja pa so se lahko tudi okrepčali in ogreli z napitki in domačimi dobrotami.

Več fotografij v spodnji galeriji LINK

VIR: pomurec.com

• 2snl
• NK nafta

Podrobnosti

Kategorija: Novice

19 november 2018

NAFTA 1903 – KALCER RADOMLJE 0:2
0:1, Marko Roginić, 66. min; 0:2, Marko Roginić, 73. min
Drugoligaši so s tekmami 16. kroga odprli drugo polovico prvenstva. Konec tedna se ni iztekel po željah vodilne dvojice, saj je Bravo pokleknil pri tretjem Taboru, Nafta pa je prekinila niz radomeljske neporaženosti.

Lendavska Nafta 1903 se je tokrat, v 16. krogu druge državne lige v gosteh pomerila proti ekipi Radomelj. Srečanje se je v hladnem vremenu odvilo pred okrog 250 gledalci, za oba zadetka pa je bil odgovoren nihče drug kot hitri in predvsem natančen Marko Roginić. Oba zadetka je ekipa iz Lendave dosegla v drugem polčasu.

Radomlje so nazadnje izgubile v četrtem krogu, zatem pa so varovanci Nermina Bašića remiju dodali kar deset zmag. Serija se je končala v obračunu z Lendavčani, ki so “mlinarje”premagali že v prvem krogu. Nedeljski junak Lendavčanov je bil Marko Roginić. Prvi strelec lanskega prvenstva je prvič udaril v 66., drugič pa sedem minut kasneje. Pri Nafti so se po treh porazih na zadnjih štirih tekmah razveselili sedme zmage, a so modri ostali na sedmem mestu lestvice.

Radomljani so tokrat pogrešali Gašperja Trdina, Nafta 1903 pa je srečanje odigrala brez Dina Cvrtile, ki je avgusta odločil obračun v Lendavi. Če smo do sedaj pisali, da so Lendavčani imeli veliko težav predvsem v realizaciji, je tokratno srečanje ekipo pokazalo v bistveno drugačni luči. Najtrdnejša obramba in najučinkovitejši napad tokrat nista bila uspešna.

Vir: nafta1903.si

Lestvica
                             T   Z  N P  D:P     +/- T
1.Kalcer Radomlje   16 10 3 3 41:13 +28 33
2.AŠK Bravo           16 10 3 3 37:16 +21 33
3.CherryBox24        16 9 3 4 34:17 +17 30
4.Krka                    16 8 6 2 30:18 +12 30
5.Drava Ptuj           16 8 3 5 33:18 +15 27
6.Roltek Dob          16 7 6 3 27:19 +8 27
7.Nafta 1903          16 7 5 4 23:20 +3 26
8.Fužinar Vzajemci 16 5 7 4 20:18 +2 22
9.Ankaran Postojna16 5 5 6 17:24 -7 20
10.Rogaška           16 4 6 6 18:27 -9 18
11.Beltinci             16 5 2 9 21:31 -10 17
12.Vitanest Bilje     16 5 2 9 11:34 -23 17
13.Ilirija 1911        16 4 3 9 21:32 -11 15
14.Jadran Dekani   16 4 2 10 25:36 -11 14
15.Brda                 16 3 4 9 18:30 -12 13
16.Brežice Terme Čatež 16 2 4 10 12:35 -23 10

Podrobnosti

Kategorija: Novice

19 november 2018

Število volilnih upravičencev:    9.248   
Skupaj glasovalo po imeniku:    4.829       
Število neveljavnih glasov :    44       
Volilna udeležba (skupaj):    52,22 %
Prikazano je stanje po podatkih, obdelanih do 01:00 ure dne 19.11.2018. Vsi podatki so neuradni.

Podrobnosti

Kategorija: Novice

15 november 2018

V Lendavi so otvorili bronaste skulpture, ki so nastale na 46. likovni koloniji odlivanja v bron. Galerija - Muzej Lendava pa bo ob tej priložnosti javnosti predala tri nove skulpture, ki so jih ustvarili na 23. mednarodni koloniji mladih umetnikov LindArt. Te bodo krasile mestni park v Lendavi.
Obe omenjeni likovni koloniji, posvečeni kiparskemu ustvarjanju, sta pustili svoj pečat na lendavskem območju. Na 46. koloniji odlivanja v bron so ustvarjali akademski kiparji iz Madžarske in Slovenije ter na Madžarskem živeči Britanec Colin Foster. Šli so skozi ves proces, od ustvarjanja kipa v glini do končnega izdelka v bronu. Dela so zaključili v livarni v Čentibi.

Razstavljena dela bo predstavil umetnostni zgodovinar in kustos Galerije - Muzeja Lendava Atilla Pisnjak, razstavo pa bo odprl župan Občine Lendava Anton Balažek.

Vir: vestnik.si
Več / galerija : LINK

Podrobnosti

Kategorija: Novice

14 november 2018

Magyarja doslej niso vabili zraven, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov pa je vztrajal, da ga vključijo v dogovore
Občina Lendava je pridobila vsa soglasja za spremembo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za območje, kjer bi tuji vlagatelji postavili rastlinjake, razen soglasja ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Brez tega soglasja pa sprememba, ki se nanaša na 66 hektarjev veliko kmetijsko območje, ni mogoča. Na njem želijo postaviti rastlinjake v velikosti 30 hektarjev, namenjene predvsem vzgoji rož.

O situaciji je občinska uprava obvestila predstavnike investitorjev iz avstrijsko-nizozemskega konzorcija in jim predlagala, da se sami povežejo s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je lastnik zemljišč. Predstavniki sklada naj bi po navedbah občinske uprave v gradivu za sejo občinskega sveta na predhodnem sestanku vztrajali pri "iskanju političnih rešitev in dogovora z zakupnikom zemljišč, kar je po mnenju drugih prisotnih nesprejemljivo in nelogično".

Zakupnik je do konca leta 2020 Kmetijsko gospodarstvo (KG) Lendava, ki pa nasprotuje izbrani lokaciji. Za načrtovano naložbo je predlagalo drugo območje v neposredni bližini izbrane lokacije in v približno enakem obsegu, vendar z manj kakovostno zemljo.

"Najboljša kmetijska zemljišča je treba ohraniti. Naša generacija je to zemljo dobila v uporabo in dolžni smo jo pustiti zanamcem v vsaj tako dobri kondiciji, kot je, ne pa, da jo za vedno odvzamemo kmetijski proizvodnji," je načelen odnos do obdelovalne zemlje kot poglaviten razlog za nasprotovanje izbrani lokaciji navedel Jožef Magyar, član upravnega odbora KG Lendava.

Kaj menite o razlagi, da je rastlinjake vedno mogoče odstraniti in zemljo, na kateri so postavljeni, vrniti v prvotno stanje?

"Prav ta razlaga potrjuje, da ni vredno najboljšega zemljišča zasenčiti z objektom in v njem na kompostu ali neki umetni snovi pridelovati ali proizvajati nekaj drugega. Potrjuje pa tudi, da je zaradi takšne proizvodnje mogoče rastlinjake postaviti tudi na degradiranem območju. Ob tem pa znova poudarjam: ne nasprotujem razvoju."

Ali rastlinjaki za vas pomenijo razvoj v kmetijstvu?

"Če so namenjeni pridelavi zelenjave, ki nam je pri samooskrbi s hrano prav tako primanjkuje, to zelo podpiram, manj pa, če so namenjeni pridelavi rož in če je za takšno proizvodnjo potrebne tudi veliko delovne sile. Delovne sile ni in je ne bo niti jutri, zato je predstavljati projekt kot priložnost, s katero bomo dobili 600 delovnih mest, populistično početje župana."

Kakšno korist, če sploh, bi po vašem mnenju imela lokalna skupnost od načrtovanih rastlinjakov?

"Če bi res imeli toliko brezposelnih, ki bi bili pripravljeni opravljati delo v rastlinjaku, bi to imelo neke koristi, zato tudi nisem bil popolnoma proti projektu. Vendar naj se ta izvede tako, da se ohrani rodovitna zemlja, na kateri zdaj raste pšenica, ne pa, da se ta prekrije z objektom, v katerem se proizvaja nekaj, kar bi se lahko tudi na asfaltni podlagi. Zato se strinjam s stališčem kmetijske ministrice Aleksandre Pivec, da je treba investicije, ki niso povezane z zagotavljanjem večje prehranske preskrbe, usmeriti na degradirana zemljišča in opuščene industrijske cone."

To bi bil torej lahko odgovor na vprašanje, zakaj ministrstvo ni dalo soglasja.

"Pri odločanju bi vsekakor morala sodelovati tudi stroka. Še preden se lotevajo nekih takih projektov, bi morali izkopati talni profil, pedološko jamo na območju, kjer želijo postaviti rastlinjake, in zraven, kjer je zaradi proda manj kakovostna zemlja. S tem bi tudi potrdili, kar mi poudarjamo."

Zakaj se po vašem mnenju Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ni tako, kot vi zavzel za ohranitev kakovostne kmetijske zemlje, katere lastnik je?

"Zato, ker se noče politično izpostavljati. In zato, ker morajo biti oni tisti, ki bodo zakupnika prepričali o nasprotnem. Sami imamo to zemljo v zakupu in v uporabi, ampak sam bi se ji odpovedal solznih oči, toliko bolj, če vemo, da v državi ne dosegamo niti 50 odstotkov samooskrbe s hrano."

Ali so občinska uprava ali potencialni vlagatelji v rastlinjake vaše podjetje kdaj povabili k sodelovanju pri projektu?

"Nikoli. Moje sodelovanje pri projektu se je načrtno izključevalo. Razlog, da me ne vključujejo, je v tem, da mi župan zavida, da sem uspešen. V 16 letih mi je bilo zaradi tega narejene veliko škode. A s tem, ko je kaznoval mene, je kaznoval in oškodoval tudi zelo veliko drugih ljudi, občanov. Ne prej in ne zdaj pa se pri meni tudi ni oglasil nobeden od potencialnih investitorjev v rastlinjake. Vse, kar sem izvedel, sem izvedel iz medijev."

Lokacija, ki ste jo vi predlagali kot primernejšo za rastlinjake, zajema tudi zemljišča v lasti vašega podjetja. Ali bi jih bili pripravljeni na neki način vključiti v projekt?

"Podjetje ima tu v lasti 18 hektarjev zemlje, kar je približno 20 odstotkov celotne površine, preostalo zemljo pa ima prav tako v lasti sklad. Na osnovi našega lastništva ne bi želel vstopiti v projekt, sem pa pripravljen to premoženje odtujiti za projekt, če bi bil pripravljen to storiti tudi sklad. Zemljo sem torej pripravljen prodati po približno takšni ceni, kot jo ima občina pri prodaji zemljišč v industrijski coni. Kajti grdo bi bilo, če bi kot tu živeči temu nasprotoval in bi me imeli za nekoga, ki ovira načrte. Takšno odločitev pa bi sprejel zaradi manjše škode, ki bi s tem nastala, in ne zato, ker gre za naša zemljišča, ki bi jih lahko tako unovčil."

Vir: VECER.com / Majda.H

Podrobnosti

Kategorija: Novice

13 november 2018

Podrobnosti

Kategorija: Novice

12 november 2018

 Petkov večer je v Lendavi popestrila dobrodelna prireditev, ki jo zdaj že peto leto organizira Lions klub Lendava. Lions je največja prostovoljna humanitarna organizacija na svetu, lendavski klub pa deluje že od leta 2009, pri prireditvi je sodeloval tudi podmladek Leo, kjer so mladi humanitarci dejavni že štiri leta. Pred kulturnim programom so v preddverju Kulturnega centra odprli razstavo likovnega natečaja Plakat miru 2018, na kateri razstavljajo učenci več šol iz okolice Lendave. Mladi umetniki so ustvarjali na temo »Bodimo prijazni«, zaključne razstave se je udeležila in veliko množico obiskovalcev tudi pozdravila Darja Delavec, pooblaščenka guvernerja za Plakat miru. Razstava likovnih del bo na ogled do konca meseca zgornji avli lendavskega Kulturnega centra.

Gostje večera so bili pevci moškega kvinteta Aetermun, črenšovski vokalisti so s svojim nastopom začeli program pred polno dvorano obiskovalcev. Sicer se je na odru zvrstilo 17 nastopajočih skupin, od vrtcev, šol, glasbenih šol, do samostojnih izvajalcev. Videli smo kolaž plesnih, pevskih in glasbenih nastopov. Prireditev sta z zahvalo zaključila Silvija Hajdinjak Prendl in Stanislav Gjerkeš, predsednik Lions kluba Lendava. Zbrana sredstva bodo namenili šolskim skladom vzgojno-izobraževalnih institucij, ki so sodelovale na prireditvi.

Podrobnosti

Kategorija: Novice

12 november 2018

Ob gasilskem domu PGD Lendava je bila danes, v petek, 9. novembra,  slovesnost ob začetku gradnje novega Centra za zaščito in reševanje Lendava.

Slovesnosti so se udeležili minister za obrambo Karl Erjavec, poslanec DZ Ferenc Horváth, župan Občine Lendava mag. Anton Balažek, generalni direktor URSZR Darko But, predsednik GZ Lendava Srečko Prendl in drugi.

V centru, ki ga bodo zgradili do maja prihodnje leto bodo pod isto streho združeni gasilci, Civilna zaščita in Rdeči križ. Župan Občine Lendava mag. Anton Balažek je povedal, da je investicija vredna en milijon evrov in dodal: »Vstopili smo v en partnerski odnos v katerem bo občina zagotovila prostore. Gasilska zveza se je zavezala, da bo okrepila gasilstvo in strokovno delo v PGD. K projektu so pristopile tudi humanitarne organizacije predvsem Rdeči križ, ki bo imel tu prostore.«

Pri opremljanju centra župan računa na pomoč države in gospodarskih subjektov iz lokalnega okolja. Minister Erjavec je ob tem dodal, da bo ministrstvo pomagalo pri nakupu materialnih sredstev in dodal: »Glavne grožnje so naravne in druge nesreče. Vesel sem, da bo ta moderen center omogočal povezovanje različnih služb, ki skrbijo za našo varnost.

Prostovoljni gasilci predstavljate hrbtenico sistema zaščite in reševanja in to delate v svojem prostem času in včasih tudi za svoj denar. Zato vam moramo biti vsi hvaležni.« Minister Erjavec je županu predlagal, da v sklopu centra zgradijo tudi heliport.

Župan Balažek je opozoril na pomanjkljivosti na zakonodajnem področju zaradi katerih imajo v občinah ne malo težav. Po besedah ministra Erjavca ministrstvo za obrambo že prijavlja prenovo Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Center za zaščito in reševanje Lendava bodo začeli graditi v prihodnjih dneh.

 Foto: Borut Podgoršek, MORS

Podrobnosti

Kategorija: Novice

09 november 2018

Minister za okolje in prostor Jure Leben se je zaradi uvedbe izrednega nadzora nad pridobivanjem dovoljenj za črpanje plina v Petišovcih znašel na udaru uprave in jeznih delničarjev britanske družbe Ascent Resources. S čim vse mu grozijo? In zakaj je Britance zajela panika?

"Triki Jureta Lebna so umazani kot premog, ki bi ga raje kuril."

"O čem le razmišlja? Mogoče o tem, koliko ga plačuje Rusija?"

"Poslali smo med 60 in 70 e-sporočil podjetjem, ki morda razmišljajo o vlaganjih v Sloveniji. Poudarili smo, kako težak in neprofesionalen je Jure Leben! Da ga vidimo, ali nam je dorasel!"

"Napovedana vojna Juretu Lebnu!" (pripis k videoposnetku sprožitve jedrske bombe)

To je le del groženj in sporočil z ostro vsebino, ki so jih v zadnjih dneh na družabnem omrežju Twitter pod različnimi psevdonimi objavili domnevni delničarji Ascent Resources, britanske družbe, ki si že nekaj let prizadeva dobiti dovoljenja za črpanje zemeljskega plina v Prekmurju.

Vsa so uperjena zoper ministra za okolje in prostor Jureta Lebna. Kot smo prejšnji ponedeljek razkrili na Siol.net, je Leben odredil notranji nadzor nad dvema postopkoma, ki jih je agencija za okolje (Arso) vodila v povezavi z načrtovanim črpanjem plina pri Petišovcih:

odobritvijo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje rafinerije za prečiščevanje zemeljskega plina. Arso ga je izdal, a je bilo leta 2016 po pritožbi okoljevarstvenih organizacij odpravljeno. Postopek se je začel znova in traja še danes;
zahtevo za dovoljenje za občutno povečanje dveh obstoječih vrtin za črpanje zemeljskega plina z metodo "hidravlične restimulacije". Družba Geonenergo, partner Britancev pri projektu, jo je na Arso vložila maja lani.

 34   317
Siolovo razkritje sesulo tečaj delnice
Gre za ključni dovoljenji, ki jih Britanci potrebujejo za zagon plinskega projekta v Sloveniji. Tudi zato je bila novica, da je Leben odredil nadzor, hud udarec tako za Ascent Resources kot za delničarje te družbe, ki kotira v kotaciji majhnih in rastočih podjetij na londonski borzi (AIM).

Tridesetega oktobra, dan po objavi članka Siol.net, je cena delnice Ascent Resources zgrmela za tretjino: z 0,75 na 0,5 funta. Med razprodajo delnic, ki so bile še pred letom dni vredne okrog dva funta, je lastnika zamenjalo skoraj 10 odstotkov delnic.

Tržna kapitalizacija Ascent Resources tako znaša le še slabih 15 milijonov evrov. To je skoraj štirikrat manj od zneska, ki ga je družba v zadnjih letih vložila v projekt Petišovci.

V paniki, ki je sledila, se je prvi odzval direktor in solastnik britanske družbe Colin Hutchinson. Sloveniji in Lebnu je zagrozil s tožbo Evropski komisiji. "Potrpežljivega čakanja, da slovenske oblasti naredijo, kar je prav, je konec," je delničarjem sporočil Hutchinson.

Ascent Resources zmanjkuje denarja
A kmalu je na Twitterju začelo padati tudi po Hutchinsonu, ki je v začetku oktobra zatrjeval, da je družba tik pred pridobitvijo vseh dovoljenj. Še pred leti je prvi mož Ascent Resources napovedoval, da se bo investicija v projekt Petišovci delničarjev večkratno povrnila. Očitno ne bo tako.

Ravno nasprotno, 20. novembra bo družba iskala soglasje za povečanje kapitala, ki naj bi ga vložili novi strateški partnerji. Njihov prihod, ki so ga v Ascent Resources napovedovali že spomladi, je zaradi novega zamika pri pridobivanju dovoljenj spet pod vprašajem. To priznava tudi uprava družbe, ki se z morebitnimi interesenti pogovarja že od aprila.

Prav tako je pod vprašajem nadaljnja usoda družbe Ascent Resources, ki edine prihodke ustvarja s črpanjem neprečiščenega plina iz dveh odprtih vrtin v Petišovcih. Njena slovenska podružnica je lani ob 890 tisoč prihodkov ustvarila 2,6 milijona evrov čiste izgube. Financira se izključno s posojili britanske lastnice, ki ima sama vedno več težav s financiranjem nadaljevanja projektov.

"Če delničarji na skupščini ne bodo potrdili predlaganih ukrepov, bo resno ogrožena sposobnost uprave, da zagotavlja financiranje družbe," je v sklicu zapisala uprava Ascent Resources.

Največji lastnik družbe je investicijska skupina Hargreaves Landsdown, ki obvladuje približno 30 odstotkov delnic. Njen upravni odbor vodi Deanna Watson Oppenheimer, ki velja za eno od najvplivnejših žensk v ameriškem bančništvu. Sedi tudi v upravnem odboru trgovskega velikana Tesco.

Kdo na Arsu je dal Britancem "osebna zagotovila"?
Med solastniki Ascent Resources je mogoče najti še nekaj oseb, ki imajo v britanskih poslovnih in finančnih krogih uživajo velik ugled. Morda so tudi zato lobistični in diplomatski pritiski na slovensko vlado veliki.

Najbolj je na udaru Leben. Več vlagateljev v Ascent Resources mu bolj ali manj odkrito grozi. V kolonialni maniri napovedujejo tudi javno sramotenje Slovenije kot države, ki prijaznost do tujih vlagateljev obljublja le na papirju. Številni k ukrepanju pozivajo britansko veleposlanico v Ljubljani Sophie Honey, nekateri pa napovedujejo celo pritožbo varuhinji človekovih pravic.

lastnik obeh je država.

O dogajanju je pred dnevi poročal tudi britanski tabloid Daily Mail, ki velja za naklonjenega vladajoči konservativni stranki. Pri tem je navajal izjave predstavnikov Ascent Resources, ti naj bi pred časom zatrjevali, da so od "visokih uradnikov slovenske agencije za okolje dobili osebna zagotovila, da bodo dobili dovoljenje".

Britanci: Ne gre za "fracking", ampak "stimulacijo"
So prav ta "osebna zagotovila", če so seveda obstajala, glavni razlog za to, da se je Leben odločil za uvedbo nadzora?

Uradno je jabolko spora med Britanci in slovenskimi državni organi še vedno vprašanje, ali je črpanje plina poseg, ki ne bo imel vpliva na okolje in zdravje ljudi. V Ascent Resources ves čas poudarjajo, da ne gre za ekološko sporno hidravlično lomljenje, v angleščini znano kot "fracking", ampak do okolja precej bolj prijazno "hidravlično stimulacijo".

Marca letos so ime posega celo preimenovali v "vzdrževanje proizvodnosti pri pridobivanju mineralnih snovi".

"Tega (postopka v Sloveniji, op. a.) ni mogoče primerjati s tistim, kar delajo v Severni Ameriki, to je kot primerjava jabolk in pomaranč. Mi stimuliramo peščenjake, od 3.000 do 3.500 metrov pod površjem, ki so veliko mehkejši material kot skrilavci. Potrebujemo veliko manj vode, veliko manj pritiska, izvaja pa se več kot 2.000 metrov stran od vodnih virov," je junija letos zatrjeval Hutchinson.

Gre torej za poseg, pri katerem ni treba opraviti presoje vplivov na okolje, zatrjujejo Britanci. Toda več državnih organov ima drugačno mnenje. Predvideno črpališče je namreč ponekod le dober kilometer oddaljeno od zaščitenega območja Natura 2000.

Izginila projektna dokumentacija iz leta 1953
Hkrati so na Arsu ugotovili, da v Ascent Resources oziroma Geoenergu nimajo izdelanega rudarskega projekta. Pri tem so se sklicevali na zakonodajo in odločbe iz petdesetih let prejšnjega stoletja, ko je prejšnja država dala dovoljenja za črpanje plina v Petišovcih.

Večer je pred dnevi poročal, da odločbe iz leta 1953 nimajo ne na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Alenka Bratušek, ne na geološkem zavodu Slovenije. Trenutni zakon o rudarstvu, ki velja od leta 2011, sicer zahteva izdelavo rudarskega projekta za raziskovanje, pridobitev koncesije za izvedbo in sanacije.

Iz dokumentacije v zadevi je razvidno, da je Arso Britancem že leta 2011 naložil sanacijo obstoječih vrtin, a te očitno ni bilo. Izvedli naj bi le interni tehnični pregled.

VIR: https://siol.net/posel-danes/novice/razjarjeni-vlagatelji-iz-londona-grozijo-slovenskemu-ministru-482169

Podrobnosti

Kategorija: Novice

09 november 2018

Na razgledni stolp Vinarium v Lendavskih goricah se je danes povzpel že tristotisoči obiskovalec. Na stolpu, ki je septembra praznoval tretjo obletnico delovanja, so mu izročili darilo, ob tej priložnosti pa pripravili tudi manjšo slovesnost in zabavno-kulturni program.

Kot so sporočili iz Občine Lendava, je jubilejni obiskovalec Stjepan Križnik, ki je najvišji razgledni stolp v Sloveniji obiskal v okviru sindikalnega izleta Steklarne Rogaška.

Stolp Vinarium, ki ga imenujejo tudi pomurski Eifflov stolp, je visok 53,5 metra in ponuja razgled na slovensko, madžarsko, avstrijsko in hrvaško pokrajino. Odprli so ga 2. septembra 2015, zanimanje zanj in obisk pa vsako leto vztrajno rasteta.

Največ obiskovalcev naštejejo na stolpu v času praznikov, 1. maja letos ga je denimo obiskalo kar 1728 ljudi. Visok obisk pa so beležili tudi med velikonočnimi prazniki, ko se je na stolp povzpelo več kot 3500 obiskovalcev.

VIR: dnevnik.si

Podrobnosti

Kategorija: Novice

02 november 2018

Ministrstvo za okolje bo revidiralo postopke, ki jih vodi Arso o koriščenju koncesije, ki temelji na dokumentih iz petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja - nekaterih pristojni organi nimajo več niti v arhivih.

Pred sedmimi leti so v Petišovcih prvič izvedli testni fracking, tako imenovano stimulacijo vrtin s hidravličnim lomljenjem. Investitorji so Ascent Resources, ki sodeluje preko podjetja Ascent Slovenia, ki je svoj sedež do danes prestavilo iz ene države, ki velja za davčno oazo, v drugo, in slovenski Geoenergo. Ta je v lasti Nafte Lendava in Petrola, ob tem, da ima Petrol na deležu Nafte Lendava v Geoenergu dve zastavni pravici. Kljub temu da ima uradno Geonergo pri projektu frackinga v Petišovcih četrtinski delež, gre 90 odstotkov vseh prihodkov neposredno na račun Ascenta, dokler si ta ne bo v celoti pokril investicije, za katero trdi, da je v desetletju od leta 2007 znašala skoraj 50 milijonov evrov.

Brez rudarskega projekta
Od lani novembra zemeljski plin odvajajo na Hrvaško in pogodbo s hrvaško Ino so julija podaljšali. Plin črpajo iz vrtin Pg-10 in Pg-11a na podlagi prve stimulacije, ki so jo izvedli leta 2011. Želja je, da bi vrtine ponovno stimulirali, kar bi pomenilo nov fracking, zato da bi črpanje zemeljskega plina optimizirali in povečali obseg. Zato so v Geoenergu sprožili predhodni postopek pri Arsu, da se ugotovi, ali morajo izvesti tudi presojo vplivov na okolje. Prvo vlogo so vložili lani maja in dokumente dopolnjevali v začetku letošnjega leta. Februarja se je zastopnik Ascenta Colin Hutchinson zglasil v kabinetu tedanjega predsednika vlade Mira Cerarja. Nato so se julija predstavniki Ascenta srečali še s štirimi predstavniki ministrstva za gospodarstvo pod Zdravkom Počivalškom, v istem mesecu, ko je Arso Geoenergo pozval k dodatni izjasnitvi, ker bi pri ponovni stimulaciji vrtin s hidravličnim lomljenjem lahko prišlo do pomembnih vplivov na okolje.

V postopku analiz in pridobivanja strokovnih mnenj so pri Arsu med drugim ugotovili, da investitorji in izvajalci nimajo izdelanega rudarskega projekta. To so v podjetju Ekosfera, ki so ga v Geoenergu in Ascentu najeli, da zanje vodi postopek, pojasnili, češ da dokumenti iz leta 1953 in tedanja zakonodaja izdelave rudarskega projekta, kot se to zahteva zdaj, za pridobitev koncesije ni predvidevala, zato ni bil izdelan in z njim ne razpolagajo. Tudi leta 2002, ko so podpisovali veljavno koncesijsko pogodbo, ki velja do leta 2022 med državo, Geoenergom in Nafto Lendava, upravni postopek ni zahteval izdelave rudarskega projekta za pridobitev koncesije, zato ga tudi tedaj niso izdelali, dodajajo. Na zahtevo Arsa so sicer pripravili elaborat. Prejšnji teden pa so na ministrstvu za okolje in prostor, ki ga vodi Jure Leben, sprožili postopek notranje revizije na Arsu glede postopkov, ki se tičejo črpanja plina v Petišovcih. Na ministrstvu za okolje nam na vprašanje, kaj je namen notranje revizije, niso odgovorili, povedali pa so, da "glede na naše uradne evidence v zadnjih štirih letih podobnega notranjega nadzora nad postopki, ki jih vodi Arso, ni bilo".

V sredo so nato iz Ascenta investitorjem sporočili, da nameravajo zaradi postopkov glede pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja za rafinerijo v Petišovcih raziskati možnosti, da bi proti Sloveniji, okoljskemu ministrstvu in Arsu sprožili postopke neposredno na "sodiščih EU", saj naj bi bili sodni postopki v Sloveniji "zapravljanje denarja delničarjev", ravnanje državnih institucij pa "v nasprotju s tem, kar je najboljše za državo", pišejo v britanskem podjetju. Neprikrit pritisk na slovenske državne institucije pojasnjujejo s tem, da se ne morejo zanesti ne na administrativne postopke ne na vladavino prava in da je njihovo "potrpežljivo čakanje, da slovenske oblasti naredijo, kar je prav, doseglo konec". V okviru EU je sicer edini sodni organ sodišče EU, ki pa nima neposredne pristojnosti odločanja glede uresničevanja nacionalne zakonodaje, če ne gre za neposredno uresničevanje določb prava EU.

Na podlagi pol stoletja starih odločb
Koncesijska pravica za novodobni način črpanja plina v Petišovcih, ki se je v svetu uveljavil v zadnjih dveh desetletjih, tako temelji na odločbi iz maja 1960, s katero je bilo tedanjemu Rudarskemu podjetju iz Lendave podeljeno dovoljenje za koriščenje mineralnih snovi - nafte in zemeljskega plina. Ta odločba se sklicuje na odločbo rudarske inšpekcije iz januarja 1953, s katero so bile določene meje eksploatacijskega polja in tudi "omejitve glede izkoriščanja, da se zavarujejo koristi organizacij". Akt o podelitvi koncesije zahteva tudi, da se "upoštevajo določbe zakona o rudarstvu" in podzakonski predpisi. In če odločbo iz leta 1960 na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga trenutno vodi Alenka Bratušek, imajo, pa odločbe iz leta 1953 nimajo. Nimajo je niti v Geološkem zavodu Slovenije, kjer hranijo rudarsko knjigo.

Zanimivo je, da na manko rudarskega projekta do zdaj niso opozorili na infrastrukturnem inšpektoratu, v okviru katerega deluje rudarska inšpekcija. Ta nam je maja potrdila, da odločbe iz leta 1953, ki določa pridobivalni prostor, nimajo. Trdijo sicer, da "rudarsko tehnično dokumentacijo rudarski inšpektor pregleda na inšpekcijskem nadzoru pri zavezancu". V svojih odgovorih so ponudili tudi interpretacijo, da je bila po njihovem prepričanju "prva hidravlična stimulacija izvedena že leta 1956". Pojasnjujejo, da rudarska inšpekcija ni prejela nobenega obvestila, da bi bili pri dosedanjih frackingih na Petišovskem polju zaznani kakršnikoli negativni učinki na okolje. Rudarski inšpektorat je v zadnjih dveh letih izvedel na vrtinah Pg-10 in Pg-11a tri inšpekcijske nadzore. Poleg tega so marca lani prejeli "prijavo pričetka testnega izkoriščanja zemeljskega plina in plinskega kondenzata iz vrtine Pg-10", aprila pa "obvestilo o pričetku izvajanja rudarskih del na vrtini Pg-11a". Zadnjo prijavo so prejeli februarja glede "pričetka del na vrtini Pg-11a".

2022. leta poteče pogodba za izkoriščanje mineralnih surovin nafte in zemeljskega plina

Na vprašanje, kako je mogoče, da se izvaja črpanje zemeljskega plina na podlagi več kot pol stoletja starih dokumentov, ki niso v celoti hranjeni, so na ministrstvu za infrastrukturo spomladi odgovorili, da je odločba iz leta 1960 "pravnomočna in v skladu z veljavno zakonodajo tudi sestavni del koncesijske pogodbe za izkoriščanje mineralnih surovin nafte in zemeljskega plina, ki poteče 28. 5. 2022. V času trajanja tega koncesijskega razmerja je rudarska inšpekcija izvajala nadzor, in sicer, ali so izpolnjeni pogoji za začetek izkoriščanja mineralnih surovin po veljavnem zakonu o rudarstvu in ali se izkoriščanje mineralnih surovin izvaja v skladu s koncesijsko pogodbo."

Trenutni zakon o rudarstvu, ki velja od leta 2011, je sicer jasen, da zahteva izdelavo rudarskega projekta tako za raziskovanje, za pridobitev koncesije, za izvedbo kot za sanacije. Zakon pa predvideva tudi možnost revizije (že) izdelanih rudarskih projektov.

VIR: vecer.com / Majda H  & Igor N.