Podrobnosti
Kategorija: Novice

Aleš Šteger je nepreklicno odstopil kot vodja programskega sveta za pripravo kandidature Lendave za EPK 2025. V pismu, ki ga je datiral z 31. decembrom 2018 in ga poslal županu Janezu Magyarju in občinskemu svetu, navaja, da je odstopil iz osebnih razlogov.

V petek, 11. januarja, pa je svoj umik iz programskega sveta napovedal še Mitja Čander, idejni vodja projekta in svetovalec donedavnega župana Antona Balažka. Oba ključna človeka projekta z izkušnjami pri organizaciji EPK v Mariboru sta torej odstopila prav v času, ko je treba pripraviti prijavo kandidature. To je namreč treba oddati letos ali najpozneje v začetku leta 2020. Lendavska občina se je na projekt Lendava EPK 2025 pripravljala že od aprila 2016, pomembno podporo pa ji je lani izrekla tudi celotna regija. Svet pomurske razvojne regije je namreč projekt sredi lanskega leta potrdil kot prioritetni regijski kulturno-turistični projekt in v programski svet imenoval svojega predstavnika, podprli pa sta ga tudi obe regiji sosednjih držav.

Magyar podpiral, a bil kritičen
Zdi se, da je odstop programskega vodje lendavskega župana ujel nepripravljenega na to možnost. Znano je, da je Magyar v svojem predvolilnem programu projekt EPK zagovarjal, a hkrati izražal pomisleke glede obsežne infrastrukture in vlaganj v objekte, ki so jih načrtovali v sklopu priprav na EPK, bil pa je tudi kritičen do finančnih okvirov.

Magyar odstopov Čandra in Štegra ni komentiral, zagotovil pa nam je, da bodo na izpraznjeni mesti »s konsenzom imenovani najbolj kompetentni ljudje«. O imenih ni želel govoriti, prav tako ni ne zanikal niti potrdil informacije, ki se je razširila v nekaterih krogih, da naj bi pomembno vlogo v lendavski kulturi spet dobila Tanja Šimonka, nekdanja direktorica Zavoda za kulturo in promocijo Lendava. V okviru tega zavoda je na začetku z bogatim programom uspešno deloval tudi lendavski kulturni dom, Šimonkova in Balažek pa sta se zaradi dlje trajajočih nesoglasij glede načina vodenja zavoda dokončno razšla leta 2015. Ob tem še spomnimo, da je Šimonkova pred osmimi leti kandidirala za položaj programskega direktorja zavoda Maribor 2012 za izvedbo EPK, vendar je potem ta položaj zasedel Čander.

Programski svet brez razprave
Magyar je torej poudaril, da bo pri imenovanju novih ljudi v programski svet pomemben konsenz, česar Balažek ob njegovem formiranju ni iskal. Poziv za zbiranje predlogov za imenovanje članov programskega sveta za EPK je bil objavljen avgusta, člane pa je občinski svet potrdil oktobra 2017, ne da bi imel možnost razpravljati o imenih. Balažek je takrat svetnike seznanil, da je kljub pozivu prejel zelo malo predlogov, v potrditev pa jim je predlagal Aleša Štegra, Dejana Süča, Dubravka Baumgartnerja, Sabino Šinko in Melito Kontrec. Sedmega člana naj bi imenovali preostali člani sami. Ob tem ožjem programskem svetu pa naj bi deloval še projektni svet v širši sestavi s petnajstimi člani. Vodenje tega je prevzel Balažek, vanj pa so bili vključeni še direktorji javnih zavodov, predstavniki madžarske narodnosti, romske skupnosti in hrvaškega kulturnega društva. Ne toliko sestava programskega sveta, ampak način, kako je bil ta imenovan, je potem zelo negativno odmeval v javnosti, nekateri pa so že takrat opozarjali na tveganje, povezano prav z vključevanjem zunanjih svetovalcev zaradi možnosti njihovega odhoda, ker da razmišljajo in ravnajo tržno.

Z umikom dali priložnost drugim
Če kdo, je Süč edini v Lendavi, ki po odstopu Štegra natančno pozna dosedanje delo projektnega sveta, menijo nekateri poznavalci, in bi torej lahko povezal pretrgane niti. »O odstopni izjavi gospoda Štegra sem sam žal izvedel iz medijev, tako da ne vem, kdaj jo je dal, in tudi sicer dvomim, da je bila razlog odstopa medijska izpostavljenost moje zaposlitve v KKC Lendava. Verjamem pa, da je gospod Šteger odločitev temeljito premislil in ima tehtne razloge za odstop,« je Süč povedal za naš medij. Na vprašanje, ali bi bil kljub vsemu pripravljen prevzeti vodenje programskega sveta, če bi ga za to zaprosili, pa je odgovoril, da je kandidaturo ustvarjalo do sedaj kar nekaj kakovostnih kadrov, da so bili rezultati tega dela vidni tudi širši javnosti in imeli pozitivne učinke v družbi. »Bolj kot odstop Štegra me skrbi negativna klima v družbi, ki se ustvarja že vse od konca lokalnih volitev. O konkretnih potezah je v tem trenutku nemogoče govoriti, saj na temo projekta kandidature nisem imel nobenega razgovora od zaključka lokalnih volitev. Bi pa želel poudariti, da sam še naprej verjamem v projekt kandidature za evropsko prestolnico kulture leta 2025 in da je Lendava lahko uspešna pri tem,« je še dejal.

Šteger pa je za lendavski spletni medij izjavil, da je s položaja predsednika programskega sveta odstopil, ko mu je poteklo pogodbeno razmerje z lendavsko občino. Bil je tudi jasen, da proces kandidature za EPK ni le kulturno-umetniški, ampak v prvi vrsti politični projekt. Brez timskega dela in podpore nedeljene politične strukture, je poudaril, tega namreč ni mogoče izvesti. »Zato je prav, da ima novoizvoljeno vodstvo vse možnosti, da se do projekta kandidature na novo opredeli in nastopi z ljudmi, ki jim zaupa, s svojim timom. To je nekaj povsem normalnega, del določene politične kulture, enako kot moj odstop,« je še zapisal.

Zaradi podobnih razlogov kot Šteger je po lastnih navedbah odstopil tudi Čander. Odstopil pa je tudi zato, ker ga novi župan po izvolitvi še ni poklical. »Ker nisem dobil klica ali povabila na sestanek, sem sklepal, da si župan želi sodelovati z drugimi ljudmi pri pripravi kandidature, pri čemer ga nisem želel ovirati,« je še navedel v svoji izjavi.

VIR: Vestink.si / Majda H. / Foto Tit K

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V novem Centru za zaščito in reševanje bo prostor dobilo tudi eno najstarejših Prostovoljnih gasilskih društev v državi.
Lokalno podjetje Legartis kot izvajalec del trenutno postavlja temelje novega Centra za zaščito in reševanje v Lendavi. Gradnja sicer poteka po načrtih, toda z lokacijo se vsi še niso sprijaznili.

V centru bodo mesto dobili lendavski prostovoljni gasilci, Civilna zaščita in Rdeči križ, namen objekta pa je zagotavljanje požarne varnosti ter ustrezne ravni zaščite in reševanja v primeru naravnih in drugih nesreč v občini Lendava.

O novi lokaciji odločala cena
Naznanitve gradnje v začetku novembra so se udeležili lokalni veljaki in tudi ministre za obrambo Karl Erjavec.
Sama dela so začeli z zamudo zaradi številnih sprememb v načrtu. Gradnjo v celotnem obsegu financira občina Lendava, kar je tudi eden izmed razlogov, da se nahaja na lokaciji sredi naselja.

Po enem od predlogov, ki ga je ob gasilcih podprlo in preferiralo tudi nekaj svetnikov, bi namreč nov center lahko bil lociran tudi na območju nekdanjega podjetja Integral, tik ob avtocesti z dobro cestno povezavo. Toda takšen projekt bi bil dražji, s čimer pa se nekateri niso strinjali, je odločitev za postavitev centra v središču mesta pojasnil prejšnji župan Anton Balažek.

Projekt je sicer del Načrta razvojnih programov občine Lendava za obdobje 2018-2021 in je vključen v proračun občine za leto 2018. Lanski proračun krije sredstva v višini 755.000 evrov, iz letošnjega pa bo treba primakniti še 520.000 evrov.

VIR: sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Lendavi so v sredo odprli prenovljene prostore Centra Banffy, ki deluje v okviru Zavoda za kulturo madžarske narodnosti (ZKMN) na Glavni ulici v Lendavi. Pri prenovi prostorov, ki združuje galerijo, knjigarno, kavarno in prostore za druženje, so sredstva prispevali Republika Slovenija in Republika Madžarska, pomagali pa so še drugi. Slavnostni govornik je bil minister za kulturo Dejan Prešiček.

Minister za kulturo je ob tem izpostavil, da gre za center, ki pomembno prispeva k ohranjanju madžarske kulture v Lendavi in to v mestu, kjer znajo ljudje različnih skupnosti sobivati v sožitju in medsebojno oplajati svojo kulturo. Zaželel jim je, naj Center Banffy tudi v prihodnje po svojih najboljših močeh prispeval k temu.

V centru čez vse leto pripravljajo različne razstave, literarne večere in druge kulturne dogodke, v teh prostorih pa poleg madžarskih ustvarjalcev delujejo in vadijo tudi slovenski in hrvaški kulturniki, je dejavnosti na kratko predstavil direktor ZKMN Mihael Šooš. Poleg zdajšnjega dogajanja bodo v prihodnje več pozornosti namenili povezovanju kulture in turizma, da bi v te kraje privabiti še več ljudi.

Za obnovo stavbe, notranjih prostorov, galerije in dvorišča, ki je bilo končano že sredi poletja, so namenili skoraj 35 tisoč evrov, in to iz Drugega ukrepa program spodbujanja gospodarske osnove madžarske narodne skupnosti za leta 2017-2020. Poleg tega so za obnovo knjigarne in kavarne od madžarske vlade prejeli še pet tisoč evrov. Del sredstev pa je za obnovo primaknil tudi zavod.

Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo je na slovesnosti ob otvoritvi povedala, da so vlaganja v projekt Center Banffy velikega pomena, saj se s tem  poleg spodbujanja kulture prispeva tudi k večji vključenosti madžarske skupnosti v gospodarski in turistični razvoj. Raznolikost, ki se kaže v kulturni in gastronomski dediščini, in je značilna za ta prostor pa je dodana vrednost v turizmu.  

VIR: Vestnik.si / Foto Jure Zauneker

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Lendavi je Klub borilnih veščin Judo Lendava pripravil 21. pokal borilnih veščih. Udeležilo se ga je 46 klubov iz Slovenije, Avstrije, Madžarske, Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovaške. Skupno je tako nastopilo 281 tekmovalcev in tekmovalk. Od pomurskih klubov so nastopili tudi člani Judo kluba iz Beltincev. Kot so sporočili iz kluba, so z nastopi svojih tekmovalcev zelo zadovoljni, saj so se štirje judoisti uvrstili na stopničke.

V starostni kategoriji U14 je Leila Mazouzi (do 57 kilogramov) premagala konkurenco in osvojila prvo mesto, Gabriel Lipič (do 55 kilogramov) je bil drugi, Alen Tirovič (nad 66 kilogramov) pa je bil tretji. V kategoriji U12 je bil Matic Vehab (do 32 kilogramov) tretji.

Sicer so največ medalj zbrali judoisti Vasasa iz Madžarske, judoisti Murske Sobote so bili peti, Klub borilnih veščin Lendava šesti, Beltinčani pa so se uvrstili, po osvojenih medaljah,  na 11. mesto.

Med  starejšimi dečki je zmagal Rok Mujdrica iz Kluba borilnih veščin, drugi je bil še Oskar Balažic iz Murske Sobote, tretji pa še Aljaž Pertoci iz Murske Sobote.

Med starejšimi deklicami je bila druga v svoji kategoriji Laura Vrbančič iz ljutomerskega Partizana in tretja Nela Gerič iz Judo kluba Lendava.

Med  mlajšimi dečki  sta bila zmagovalca Sven Šarkanj in Klemen Vinkovič (oba iz Murske Sobote), drugi je bil v svoji kategoriji Gašper Žerdin iz Lendave, tretja mesta pa sta si priborila še Štefan Bogdan iz Kluba borilnih veščin in Jure Čeh iz Lendave.

Med mlajšimi deklicami  je  na 21. pokalu Kluba borilnih veščin Lendava v judu slavila Lana Škraban iz Kluba borilnih veščin Lendava, drugi  sta bili Neža Horvat iz Lendave in Sara Sep iz Kluba borilnih veščin.

VIR: Vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Včerajšnji dopoldan je lendavska Nafta 1903 na igrišču z umetno travo ob DOŠ I Lendava opravila prvi trening. Prisotna je bila celotna ekipa s trenerjem Francem Fridlom, pomočnikom trenerja Simonom Sešlarjem ter trenerjem vratarjev, Aleksandrom Šeligo. Danes se modro-beli odpravljajo na priprave v Planico.

Tudi lendavski drugoligaš Nafta 1903, je z včerajšnjim dnem pričela letošnje priprave. Prvi trening so modro-beli opravili na igrišču z umetno travo ob DOŠ I Lendava. “Prvi trening, ki je bil predvsem uvajalne narave, smo med drugim izkoristili za pogovor kako naprej in kako delati v tem prvem delu priprav. Igralci so opravili predvsem ta osnovna testiranja, ki so jih opravili tudi pred odhodom na počitek, da imamo podatek, kaj se je dogajalo med premorom,” je dejal Sešlar.

Članska ekipa Nafte 1903 danes odhaja na štiridnevne priprave v Planico, v tamkajšnji nordijski center. Tam bodo bivali vse do petka, ko se bodo vrnili v lendavski hram nogometa. “Program za celi teden je splaniran, delali bomo predvsem na aerobni moči, na izboljšanju kapacitete pljuč v povezavi z vadbo v fitnesu in v dvorani. Ekipa se bo udeležila tudi teka na smučeh, ki bo za marsikoga nekaj povsem novega, a verjamem, da bo dobro, zabavno in združeno koristnega s prijetnim,” je še dejal Sešlar.

Sešlarja smo povprašali tudi o delu v Lendavi. Modro-belim se je ta pridružil v začetku decembra in je, kot pravi, zadovoljen. “Meni osebno je pomembno da se počutim dobro, in v Lendavi se počutim dobro. Počutim se skorajda kot v domačem okolju, kar mi je zelo všeč, všeč pa mi je tudi da je klub organiziran, da so zadeve urejene in da se lahko resnično posvetimo tistemu, zaradi česar smo tu, delu na igrišču. Ne vidim razloga, da ne bi tako ostalo še v prihodnje,” je zaključil Sešlar.

Prvi okrepitvi

Na uvodnem treningu sta bila tudi dva novinca, ki sta še jeseni nosila dres ptujske Drave. Uvodnega treninga Lendavčanov sta se udeležila Jaka Bizjak, drugi strelec Ptujčanov z desetimi zadetki in Rok Pirtovšek, ki sta od včeraj tudi prvi uradni dve okrepitvi.

Rok Pirtovšek je zadnji vezni, osrednji branilec. Rok je svojo nogometno pot začel pri celjskem Šampionu. Februarja lani je sledil prestop v ptujsko Dravo. V 2. SNL je zbral 15 nastopov in prispeval 2 zadetka. Zvestobo je modro-belemu dresu obljubil vse do 30.06.2021.

Jaka Bizjak, osrednji napadalec. Po odhodu prvega napadalca Lendavčanov, izvrstnega Marka Roginića, je vodstvo kluba zamenjavo zanj našel na Ptuju, natančneje pri tamkajšnji Dravi. Jaka je, prav tako kot Rok, nogometno kariero začel pri Šampionu iz Celja. 27 letni Celjan je nato zaigral še pri Šmartnem, velenjskemu Rudarju ter avstrijskemu Kirchbachu. V 2.SNL je zbral 17 nastopov in 10-krat zadel v polno. V Lendavi bo vsaj do 30.06.2020.

VIR: http://nafta1903.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Eden izmed večjih projektov lendavske občine v preteklem mandatu je bila kandidatura Lendave za evropsko prestolnico kulture leta 2025. Je zaradi menjave politične oblasti projekt ogrožen?
V Lendavi so aprila 2016 napovedali boj za naziv Evropske prestolnice kulture, kar je bila po mnenju takratnega župana Antona Balažka logična posledica vlaganj v kulturo. Lendava je po njegovih besedah stavila na multietičnost, večjezičnost in multureligioznost.

Dejstvo, da je Lendava obmejno mesto pa so dojemali kot prednost pri kandidaturi. Toda zadnje lokalne volitve so prinesle spremembo na županskem stolčku, zato so se pojavila vprašanja o tem, ali je projekt morda ogrožen. Kakšne so aktivnosti, smo preverili na lendavski občini, kjer so nam postregli s skopim odgovorom.

"Župan Občine Lendava Janez Magyar se bo v prihodnje sestal z ekipo, ki dela na projektu Lendava - Evropska prestolnica kulture 2025. Že v sredo, 16. januarja 2019, pa se bo v Lendavi sestal z ministrom za kulturo Dejanom Prešičkom. Na srečanju z ministrom bo govora tudi o projektu kandidature Lendava za EPK 2025," so nam sporočili iz lendavske občine.

Predsednik programskega sveta nepreklicno odstopil
Na tem sestanku pa zagotovo ne bo Aleša Štegra, predsednika programskega sveta za pripravo kandidature Lendave za EPK 2025. Ta je namreč na občino že poslal dopis v katerem nepreklicno odstopa s svojega položaja, njegov zapis si lahko v nadaljevanju preberete v celoti.

"Razlogi za odstop so izključno osebne narave. Še vnaprej sem na voljo, da z nasveti, informacijami ali kakorkoli drugače pomagam mojemu nasledniku. Obenem iz izkušenj vem, da ima kandidatura za EPK smisel le ob popolni podpori lokalnih političnih oblasti in širše lokalne skupnosti. Lokalna oblast je prva, ki mora v kandidaturi prepoznati svoj interes in smisel. Menim, da je prav, da se v novih političnih konstelacijah na novo premisli nadaljnja usoda in pot kandidature Lendave za EPK in da imate odločevalci pri vaših nadaljnjih korakih kar seda proste roke," je med drugim zapisal Šteger, pri čemer bi iz njegova zapisa lahko predvidevali, da naklonjenost projektu ni takšna, kot je bila pod vodstvom prejšnjega župana.

Po naših informacijah naj bi ekipo, ki je peljala aktivnosti za pripravo kandidature zapustil tudi Mitja Čander, eden ključnih akterjev in svetovalec pri projektu. Zato smo preverili kako odhod Štegra komentira župan Janez Magyar.

"To je njegova odločitev, z menoj se o tem ni pogovoril. Glede na to, da nisem imel z njim sestanka, njegove odločitve ne morem komentirati. Ne vem zakaj se je tako odločil," pravi Magyar.

Ta tekom svoje kampanje projektu EPK 2025 ni nasprotoval, je pa izrazil svoje pomisleke, ki so bili vezani predvsem na infrastrukturo in finančno sliko.

"Projekt EPK moramo jemati zelo pozorno, kajti smo na takšnem področju, kjer imamo velike prednosti pred konkurenco. Smo multikulturno območje. Imamo slovensko, madžarsko, hrvaško, srbsko in romsko kulturo. Vsekakor je konkurenca velika. Sploh Ljubljana, kjer imajo infrastrukturo urejeno in pripravljeno. Mi na drugi strani pa bi se morali za to na različnih investicijskih področjih zelo potruditi. Če bom sam izvoljen za župana, si ne bom dovolil, da sredstva, ki so v proračunu določena za razvoj vasi, krajevnih skupnosti in podobno, jemljemo in dajemo v nov projekt," je takrat dejal Magyar.

Bo aktivnosti prevzela Tanja Šimonka?
Kot smo izvedeli, naj bi po slovesu "stare" ekipe, vajeti prevzela Tanja Šimonka, nekdanja direktorica Javnega zavoda za kulturo in promocijo Lendava. Po naših informacijah naj bi odslej skrbela za družbene dejavnosti na občini. To smo seveda želeli preveriti tudi pri njej, prav tako nas je zanimalo, če sama verjame, da projekt še vedno lahko uspe.

"Uradno te informacije ne držijo," nam je povedala Šimonka, ki o vprašanjih na to temo ni želela podati drugega odgovora.

Mar to pomeni, da bo kandidatura za Evropsko prestolnico kulture splavala po vodi? Kdo ve, odgovori bodo zagotovo morali slediti dokaj hitro, dokumentacijo je namreč potrebno oddati v letošnjem letu.

VIR: Sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Pred glasovanjem Attila Kovacs javnost in člane krovne manjšinske organizacije opozarjal na domnevno nezdružljivost funkcij, medtem ko Ferenc Horvath poudarja, da istočasno opravljanje obeh funkcij z zakonskega vidika ni sporno.

Svet Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS), krovne manjšinske organizacije prekmurskih Madžarov, je izvolil predsednika za naslednja štiri leta. To bo še naprej Ferenc Horvath, sicer tudi poslanec madžarske narodne skupnosti v državnem zboru, ki vodi PMSNS že dva mandata. Kot je povedal pred izvolitvijo, želi v novem mandatu nadaljevati že začete projekte: "Treba je ohraniti bilateralno sodelovanje na najvišji ravni, tako s porabskimi Slovenci kot tudi z drugimi manjšinami v karpatskem bazenu. Prav tako moramo dati mladim več možnosti za sodelovanje v naši skupnosti." Horvath je bil edini kandidat za predsednika, ki ga med sabo izvoli 21 članov sveta. Njegovo kandidaturo je podprlo 18 članov sveta, trije pa so se pri glasovanju vzdržali. Podpredsednikov PMSNS za zdaj še niso izvolili. Dan pred sejo sveta je na več naslovov poslal sporočilo za javnost tudi Attila Kovacs, sicer zaposlen kot raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja, ki meni, da sta funkciji manjšinskega poslanca in predsednika PMSNS nezdružljivi. Kovacs je zadevo prijavil tudi komisiji za preprečevanje korupcije in službi za transparentnost, integriteto in politični sistem na ministrstvu za javno upravo, pri kateri se je o tem vprašanju predhodno pozanimal.

Je hkratno opravljanje funkcij sporno?
V omenjeni službi so za mnenje zaprosili tudi Urad za narodnosti, na podlagi katerega so Kovacsu odgovorili, da je predsednik sveta občinske samoupravne narodne skupnosti v skladu z zakonom o samoupravnih narodnih skupnostih funkcionar. "Upoštevajoč navedeno mnenje, menimo, da bi šlo v primeru, ki ga navajate, za hkratno opravljanje dveh funkcij v smislu 10. člena zakona o poslancih." Ta člen sicer določa, da poslanec ne sme biti hkrati član državnega sveta, opravljati druge funkcije ali dela v državnih organih, prav tako ne sme opravljati funkcije župana ali podžupana. Kovacs meni, da potemtakem isto velja za predsednika PMSNS.

Horvathovo kandidaturo je podprlo 18 članov sveta, trije pa so se vzdržali.

"Osnovno vprašanje se namreč glasi: Ali lahko poslanec madžarske narodne skupnosti v državnem zboru sprejme zakon, na primer zakon o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, pri tem zakonu ima poslanec madžarske narodne skupnosti celo pravico veta, nato pa ga kot predsednik PMSNS izvaja, tako da daje soglasje k imenovanju ravnateljev, k učnemu načrtu dvojezičnih šol," se sprašuje Kovacs, ki članom sveta PMSNS svetuje, da pred glasovanjem pridobijo sklep pristojnih državnih organov o tem, ali sta funkciji nezdružljivi.

Horvath nasprotno meni, da funkciji nista nezdružljivi. "Tako izhaja iz zakona, ne vem, na kaj se sklicuje Kovacs," pravi in dodaja, da je Kovacsa v preteklosti že pozval, da se udeleži seje sveta PMSNS, na kateri bi razpravljali o tej problematiki, a se po njegovih besedah na vabilo ni odzval. "Mislim, da je tam primerno mesto za razpravljanje o tovrstnih vprašanjih, ne pa prek medijev," še pove Horvath, ki je svoj prvi mandat na čelu PMSNS opravljal nepoklicno, drugi mandat pa poklicno do nastopa poslanske funkcije, od takrat naprej je za to delo plačan v skladu s pravilnikom, ki določa višino honorarja za predsednika PMSNS.

Zakon nezdružljivosti ne omenja
Saša Zagorc, profesor ustavnega prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, pojasnjuje, da funkcija poslanca - pripadnika narodnostne skupnosti - in dejavnost predsednika sveta samoupravne narodnostne skupnosti sami po sebi nista nezdružljivi. "To bi lahko predpisal le zakon, takšne določbe pa ni," pravi Zagorc, ki ob tem opozarja na po njegovem mnenju nenavadno določbo v statutu sveta, ki v svojem 27. členu pod določenimi pogoji dopušča profesionalno opravljanje nalog predsednika sveta. Zagorc meni, da je omenjeno vprašanje zakonska materija, ki je ni mogoče urediti samo na ravni statuta sveta. Kot še pove, zakon o poslancih ne izpostavlja posebnega položaja poslancev narodnostnih skupnosti, pa bi po njegovem mnenju moral: "Določeni konflikti interesov, kopičenje politične ali izvršilne moči na državni, lokalni in samoupravni ravni se glede na pristojnosti lahko pojavijo tudi pri vpetosti teh poslancev v samoupravi narodnostnih skupnosti, zato bi bilo smotrno to vprašanje urediti z zakonom."

VIR: vecer.com / Timotej Milanov / Foto Nataša J. & Silva E.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Gospod predsednik vlade Marjan Šarec, pozivam vas, da vaša vlada dobro premisli in ne podpiše koncesije (kar je njena pristojnost) za uporabo termalne vode v Termah Lendava. Poslušala sem vaš govor na osrednji državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Dotaknile so se me vaše besede o domoljubju. Zavrnitev podpisa koncesije ni v prvi vrsti gospodarska, ampak domoljubna odločitev. Lepo ste dejali, da je domoljubje pravica, »predvsem pa dolžnost vsakega izmed nas«. Če se odločite za podpis, boste prodali tudi kos naše suverenosti tistemu, ki kaže apetite po Sloveniji.

Zdravko Počivalšek, gospodarski minister v sedanji in prejšnji vladi, je (berem tudi v Dnevniku, 8. januarja) proti prodaji lendavskih term. (On se na termalni turizem gotovo spozna.) »Problem je, ker prodaja ni bila v skladu s strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma, ker gre za vprašljivo kapitalsko naložbo in ker gre za prodajo na obmejnem območju.« Tudi v Termah Lendava je bilo v zadnjih letih rekordno število obiskov in nočitev, turistična sezona namreč traja vse leto. Sama imam izkušnje, kako je vedno teže dobiti kakšno prosto sobo.

Mediji so pisali, da je Sava Turizem terme za devet milijonov evrov prodala najboljšemu ponudniku, madžarskemu državnemu skladu Comitatus, ki v resnici ne obstaja, gospodarski minister pa ni imel vzvodov, da bi prodajo preprečil. No, zdaj jih ima glede koncesije. Kar nekaj vprašanj se poraja. Zakaj so se v Savi odločili prodati nekaj, kar nese zlata jajca? Zakaj so žrtvovali ravno Terme Lendava, ki ležijo na obmejnem območju in so zato najranljivejše? Zakaj so jih prodali temu čudnemu skladu, ki morda kupuje z opranim denarjem?

Velik del naše javnosti je kritičen do Orbanovega nacionalizma, sovraštva do tujcev in njegove tendence širiti madžarski vpliv pri nas in po Balkanu. Domačini govorijo tem, da v Lendavi odzvanja madžarščina vedno glasneje in pogosteje, da na različnih prireditvah in razstavah govorijo (in pojejo) samo po madžarsko (brez vsakega prevoda), da madžarščina izriva slovenščino »tudi po mestu, kjer so napisi najprej v madžarščini, spodaj pa v slovenščini«, da »Lendava počasi prehaja v roke ne slovenskih, temveč Madžarov z Madžarskega, ki so pokupili veliko objektov in nepremičnin«… Sprašujejo se, le kaj bodo z velikim številom nogometnih igrišč, ki jih financira madžarski kapital, s tako imenovano nogometno akademijo. Vedno več jih svari pred projektom velike Madžarske. (Mimogrede, 28. junija letos bo stoletnica podpisa versajske mirovne pogodbe.)

Naši »domoljubi« pa na veliko pomagajo širiti Orbanov vpliv v Sloveniji. (To me spominja na nekdanji odnos z Ivom Sanaderjem, da ne grem še dlje v našo zgodovino, v drugo svetovno vojno.) Saj vem, nekateri vidijo v takem »sodelovanju« vsestransko zaželene dobre sosedske odnose. Že, že, če bi šlo za narodov blagor, a gre samo za egoistične zasebne interese »domoljubov« in Orbana. Slovenci pa bomo za to plačevali davek.

Sprašujem se, ali smo res že tako revni (beri: so nas tako izropale naše in tuje »elite«), da razprodajamo tudi svoje naravno bogastvo, povrhu še tujcem? Voda bo vedno bolj dragocena. Kaj vse se lahko zgodi v 30 letih, v času trajanja koncesije? Za »borih« devet milijonov evrov smo (oziroma bomo) zamenjali Terme Lendava. Pa je to samo malo več denarja, kot smo ga brez vsakega sramu zapravili za dva referenduma o drugem tiru!

Še enkrat, predsednik vlade, pred vami je pomembno domoljubno vprašanje: podpisati ali ne podpisati. Boste ravnali državotvorno? Zaradi vseh naših državljanov pa tudi upam, da se vam ne bo treba odločati o solastništvu (ali koncesiji) Madžarske v Luki Koper.

Polona Jamnik, Bled

VIR: Dnevnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Raziskali zgodovino srednješolskega izobraževanja na lendavskem območju in izdali zbornik Naša šola skozi čas.
Na Dvojezični srednji šoli Lendava so organizirali dan odprtih vrat, na katerem so javnosti predstavili svoje delo, obenem pa so organizirali delavnice za dijake s poudarkom na podjetnosti in bontonu.

Na delavnicah so ob dijakih in profesorjih šole sodelovali tudi učenci osnovnih šol in drugi občani. Izdali so zbornik o sedemdesetih letih srednješolskega izobraževanja v Lendavi z naslovom Naša šola skozi čas.

Lendavska dvojezična srednja šola je ustanova, ki se že vrsto let vključuje v življenje lokalnega in širšega okolja, je povedala ravnateljica šole Silvija Hajdinjak Prendl. »Na stežaj odpiramo vrata novim izzivom sodobnega časa ter tudi vsem vedoželjnim učencem dvojezičnih in enojezičnih osnovnih šol. Naš cilj je, da dijakom, ki se odločijo za izobraževanje pri nas, ponudimo najsodobnejša znanja, ki v prepletu s tradicionalnimi vrednotami oblikujejo podjetne in odgovorne posameznike.«

Pisali tudi sedanji in nekdanji dijaki
Gradivo za zbornik Naša šola skozi čas je zbrala in uredila Bernadetta Horvath, v njem pa je tudi veliko fotografij od leta 1947 do danes. O svojih spominih na šolo so med drugim pisali tudi nekdanji dijaki in učitelji Ivan Parnič, Franc Vida, Kornelija Baša, Ivan Hrelja, Lajos Bence, Judit Zagorec Csuka in drugi. Ob praznovanju obletnice v minulem šolskem letu so se profesorji in dijaki šole dogovorili, da bodo raziskali zgodovino srednješolskega izobraževanja, svoje izsledke pa so predstavili tudi na razstavi.

Idejo, da bi proslavili jubilej, je dal upokojeni ravnatelj lendavske srednje šole Tibor Füle, je povedala ravnateljica, ki je bila sama dijakinja te šole. »Raziskovali smo preteklost in pomen poklicnega in strokovnega, tudi splošnega dvojezičnega izobraževanja v lokalnem okolju. Zbrali smo veliko gradiva iz preteklosti naše šole oziroma srednješolskega izobraževanja v lokalnem okolju.« Zgodovino šole oziroma izobraževanja so na delavnici predstavili tudi osnovnošolcem.

Po drugi svetovni vojni je v Lendavi najprej delovala vajeniška šola, od leta 1947 do 1953 pa pod upravo podjetja Proizvodnja nafte rudarska industrijska šola, smer proizvodnja nafte. »Lendavski grad so preuredili v učilnice in dijaški dom, saj so dijaki prihajali z raznih območij Jugoslavije. Leta 1949 so ustanovili delavski tehnikum, ki je izobraževal strokovni kader za proizvodnjo nafte. Leta 1960 je začela delovati tehniška srednja šola strojne smeri in leta 1963 šolski kovinarski center za kovinarsko stroko.« Od leta 1981 se je lendavska srednja šola imenovala Srednja šola kovinarske, pedagoške in ekonomske usmeritve in dobila nov dvojezični pedagoški program. Leta 1992 je postala Dvojezična srednja šola Lendava in se leta 2005 preselila v novo zgradbo, kjer je še danes.

Izšolala skoraj štiri tisoč dijakov
Vsa ta leta je bila šola središče srednješolskega izobraževanja na dvojezičnem območju z različnimi programi. Kot navajajo v zborniku, je v svet poslala 3946 vajencev in dijakov. V različnih programih je poklicno usposabljanje končalo 1617 dijakov, srednjo strojno šolo oziroma program strojni tehnik 904 dijaki, ekonomski tehnik 707 in pedagoško šolo oziroma gimnazijo 707 dijakov. Lani je izobraževanje končala prva generacija kemijskih tehnikov. »Mnogi danes uspešni ljudje v lokalnem in širšem okolju so končali našo šolo. Njihovo delo, rezultati in uspehi pa so dokaz za to, da je na naši šoli potekalo (in še poteka) kakovostno izobraževanje ter usposabljanje v sodelovanju z lokalnim okoljem in gospodarstvom,« pravi ravnateljica dvojezične srednje šole.

VIR: Vestnik / Jože G.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Pri zaposlitvi naj bi šlo za domnevno nezakonito ravnanje direktorja KKC Lendava

Lendavski župan Janez Magyar je sprožil postopek preverjanja informacij o domnevno nezakonitem ravnanju direktorja javnega zavoda Knjižnica - Kulturni center Lendava (KKC Lendava) Alberta Halasza pri zaposlitvi javnega uslužbenca. Po neuradnih informacijah gre za zaposlitev Dejana Süča, kateremu pa naj bi do zaposlitve pomagal dosedanji župan Anton Balažek. Ta je imel Süča za svojega tesnega sodelavca in je veljal tudi za njegovega naslednika, vendar v drugem krogu županskih volitev ni uspel zbrati zadostnega števila glasov za zmago.

V zvezi z zaposlitvijo Süča je bil 21. decembra že opravljen pogovor na občinski upravi s predsednico sveta javnega zavoda KKC Lendava Silvijo Hajdinjak Prendl, nato pa še z direktorjem Halaszom. "Po prejemu vseh podatkov in informacij bo podana tudi informacija za javnost," je v sporočilu za javnost še zapisal župan Magyar. Ta tudi napoveduje, da bo temeljit pregled poslovanja občine pred njegovim prevzemom županovanja opravljen v začetku prihodnjega leta.

Na spletni strani lendavske občine pa je objavljen tudi natečaj za prosto uradniško delovno mesto tajnika občine. Natečaj je odprt do 25. januarja, kot vršilka dolžnosti pa zdaj to delo opravlja Aleksandra Kreslin.

VIR: vestnik.si / Majda H.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Sava Turizem je že oktobra  prenesla prodajano premoženje na Terme Lendava. Osnovni kapital znaša sedem milijonov evrov, kupec naj bi plačal devet milijonov.

Postopki povezani s prodajo lendavskih term madžarskemu kupcu gredo proti koncu, saj  zdaj  manjka le še formalni vpis novega lastnika. Sava Turizem je namreč na družbo Terme Lendava, ki jo je z namenom prenosa prodajanega premoženja ustanovila 25. septembra letos, prenesla vso lendavsko nepremično in premično premoženje, osnovna sredstva in delovna razmerja za 36 delavcev, razen za delavce, ki opravljajo dela na področju zdravstvenih storitev povezanih z zdravstveno koncesijo. Na Terme Lendava niso bila prenesena dana denarna posojila, so se pa ohranila vpisana bremena v zemljiško knjigo pri nepremičninah. Osnovni kapital Term Lendava tako zdaj znaša 7.024.770 evrov.

Notarska listina o prenosu oziroma prevzemu premoženja je bila podpisana že drugega oktobra v Kranju, vpis v murskosoboški sodni register pa je bil objavljen šele danes, 27. decembra.

Kot smo že poročali je madžarski kupec, sklad Comitatus v 100-odstotni lasti madžarske države, za lendavske terme ponudil devet milijonov evrov. Ta denar naj bi bil namenjen poplačilu Savinih upnikov, v glavnem bank. 

VIR: vecer.com / Majda H.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Sedemdeset let srednješolskega izobraževanje v Lendavi. Lendavska dvojezična srednja šola je ustanova, ki se že vrsto let vključuje v življenje lokalnega in širšega okolje.

Na Dvojezični srednji šoli Lendava so organizirali dan odprtih vrat, na katerem so javnosti predstavili svoje delo, obenem pa so organizirali delavnice za dijake s poudarkom na podjetnosti in bontonu.

Na delavnicah so ob dijakih in profesorjih šole sodelovali tudi šolarji iz osnovnih šol in drugi občani. Izdali so zbornik o sedemdesetih letih srednješolskega izobraževanja v Lendavi z naslovom Naša šola skozi čas. Obletnico so praznovali v šolskem letu 2017/18 z osrednjo prireditvijo v gledališki in koncertni dvorani v Lendavi.

Lendavska dvojezična srednja šola je ustanova, ki se že vrsto let vključuje v življenje lokalnega in širšega okolje, je povedala ravnateljica šole Silvija Hajdinjak Prendl: »Na stežaj odpiramo vrata novim izzivom sodobnega časa ter tudi vsem vedoželjnim učencem dvojezičnih in enojezičnih osnovnih šol. Naš cilj je, da dijakom, ki se odločijo za izobraževanje pri nas, ponudimo najsodobnejša znanja, ki v prepletu s tradicionalnimi vrednotami oblikuje mlade, podjetne, a odgovorne posameznike.«

Gradivo za zbornik Naša šola skozi čas je zbrala in uredila Bernadetta Horvath, v njej pa je tudi veliko fotografij od leta 1947 do danes. O svojih spominih na šolo so svoja razmišljanja ob sedanjih dijakih napisali tudi nekdanji dijaki in učitelji: Ivan Parnič, Franc Vida, Kornelija Baša, Ivan Hrelja, Lajos Bence, Judit Zagorec Csuka in drugi. Ob lanskem praznovanju obletnice so se profesorji in dijaki šole dogovorili, da bodo raziskali zgodovino srednješolskega izobraževanja, svoje izsledke pa so predstavili tudi z razstavo.

Idejo, da bi obeležili ta jubilej je dal upokojeni ravnatelj lendavske srednje šole Tibor Füle, je povedala Silvija Hajdinjak Prendl, ki je tudi sam bila dijakinja te šole: »Raziskovali smo preteklost in pomen poklicnega in strokovnega, tudi splošnega, dvojezičnega izobraževanja v lokalnem okolju. Zbrali smo veliko gradiva iz preteklosti naše šole oziroma srednješolskega izobraževanja v lokalnem okolju.«

VIR: vecer.com