Knjižnica - Kulturni center Lendava je ob pomoči Občine Lendava izdala dvajseto številko multikulturne strokovno-družboslovno-literarnoumetnostne revije Lindua. Publikacija je izraz literarne ustvarjalnosti in kulturnega dogajanja v občini, zajema pa tudi raziskave zgodovine Lendave in okolice. Besedila so v slovenskem in madžarskem jeziku.

Gabriela Zver je za tokratno številko pripravila pogovor s pisateljem Štefanom Kardošem, kresnikovim nagrajencem, ki »v enem mestu spi, v drugem pa dela«. Avtor knjižnih del živi v Murski Soboti, na Dvojezični srednji šoli Lendava pa je profesor slovenščine. Pravi, da je književnost vznemirljiva zaradi možnosti prestopanja mej in vpogleda v nove svetove.

Eseje, študije in kritike so napisali različni avtorji. Zoltan Lendvai Kepe je prispeval povzetek zgodovinske raziskave o 75 letih pridobivanja ogljikovodikov v okolici Lendave. Od štiridesetih let prejšnjega stoletja do devetdesetih let je imelo pridobivanje črnega zlata oziroma nafte in zemeljskega plina osrednjo vlogo v razvoju tega območja, pa tudi v okoliških pokrajinah Madžarske in Hrvaške.

Eva Nađ je razmišljala, zakaj raziskovati gledališko dejavnost, in pri tem dala poudarek dvojezičnemu gledališču v Lendavi med preteklostjo in prihodnostjo. Atilla Pisnjak se je v svojem besedilu posvetil jubilejnemu letu Györgya Zale, ki je bil rojen v Dolnji Lendavi. Aprila lani je minilo 160 let od rojstva znamenitega kiparja, ki je med drugim tudi avtor milenijskega spomenika na Trgu herojev v Budimpešti. Objavili so tudi predstavitev razstave likovnih del Marca Chagalla na lendavskem gradu z naslovom Stvarjenje in Biblija. Avtorica besedila je Katarina Mohar.

Literarna dela so prispevali Lajos Bence, Bela Kralj Szomi, Judit Zagorec Csuka, Peter Pal, Balazs Szalinger, Zlatko Kraljić in Dorian Vida. V sklopu z naslovom Zanimivosti je tudi besedilo Franca Korena Smo v Lendavi imeli kralja?, v katerem predstavlja zgodovino Lendave s poudarkom na zanimivi najdbi, srebrniku dolnjelendavskega bana Nikolaja Haholda. Gabriela Zver je prispevala besedili Cankarjeva stoletnica skozi perspektivo lendavskih gimnazijk in Naj bo lep ta dan, bodi nasmejan, v katerem je predstavila petnajst let delovanja Komornega pevskega zbora Vita iz Lendave. Janja Magdič je v besedilu z naslovom Strici so mi povedali in zadovoljni odšli pisala o literarnem natečaju, ki so ga organizirali lani ob 110. obletnici rojstva pisatelja Miška Kranjca.

VIR: Vestnik.si