Lendava je najbolj vzhodno slovensko mesto, ki skriva številne zaklade.
Lendava, svetovna prestolnica bograča, ki jo v zadnjih časih obiščejo številni obiskovalci, ki jih med vinorodne griče privablja razgledni stolp, skriva nemalo čudovitih kotičkov. Tokrat smo jih za vas raziskali mi in, kdo ve, mogoče komu dali idejo za popestritev prostega dne.
Lendava leži na skrajnem vzhodu Slovenije, tik ob meji z Madžarsko in le nekaj kilometrov od Hrvaške. Prebivalstvo je narodnostno mešano, četrtina prebivalstva je madžarske narodnosti, tu pa živijo tudi pripadniki hrvaške manjšine.
Lendava ima okoli 3000 prebivalcev, napisi, šolstvo in javne službe so dvojezični, zato naj vas nikar ne zmoti, če bodo domačini, predvsem starejše generacije, z vami spregovorili v madžarskem jeziku.
Nekdaj industrijsko mesto, kjer je cvetela naftna industrija, pa dandanes poudarek daje predvsem turizmu. Kulturno bogato mesto si prizadeva pridobiti naziv Evropska prestolnica kulture 2025.
Katere so tiste znamenitosti, ki v Lendavo privabljajo obiskovalce?
Eden izmed magnetov, ki v Lendavo že dolga leta privablja tujce, so vsekakor tamkajšnje terme, ki se ponašajo z zdravilno parafinsko termalno vodo.
Sredi gričev, obdan z vinogradi, Lendavo krasi bel lendavski grad. Zgodovina gradu sega že vse do 12. ali 13. stoletja, ko je v Doljni Lendavi obstajala utrdba. Skozi zgodovino se je oblika gradu spreminjala, nadgrajevala, deli so bili porušeni, današnjo podobo pa je grad dobil v 18. stoletju. V gradu ima sedež Galerija-Muzej Lendava, ki upravlja s stalnimi ter priložnostnimi razstavami. V njem si lahko ogledate kulturno dediščino lendavske okolice in Madžarov v Sloveniji. Že tretjič je muzej gostil razstavo del svetovnih velikanov umetnosti, med njimi Reambrandta, Joan Mirója in Salvadorja Dalíja.
Sredi mesta poglede privablja atraktivna stavba gledališke in koncertne dvorane. Stavba je bila zgrajena leta 2004 in je delo madžarskega arhitekta Imreja Makovca. Pri delu je uporabljal naravne materiale, v detajlih in strukturi zgradbe pa je moč prepoznati elemente zgodovine in mitologijo kraja. Sama dvorana ima 444 sedežev, predverje, kjer se nahaja tudi lična kavarna, in ki je opremljeno s kipi lokalnega akademskega kiparja Ferenca Királyja, pa je namenjeno različnim sprejemom, razstavam in drugim priložnostim.
Le nekaj metrov od gledališko koncertne dvorane stoji lendavska sinagoga. Zgrajena je bila leta 1866 in je poleg mariborske edina sinagoga v Sloveniji. Na videz preprosta skorajda kvadratna zgradba je najpomembnejši arhitekturni spomenik lendavske židovske skupnosti. Kot sakralni objekt je delovala do 1944, ko so po izgonu Judov verske obrede opustili. Notranjost danes krasi šest v pozlato odetih železnih kaneliranih stebrov s korintskim kapitelom, ki podpirajo galerijo, od prvotne opreme pa je ostala le še ura.
Če se iz Lendave zapeljete do sosednje Dolge vasi, lahko obiščete tudi judovsko pokopališče. Tam se nahaja 128 nagrobnikov z napisi, pokopališče, ki je razdeljeno na tri dele, pa je prav tako kot sinagoga spomeniško zaščiteno.
Knjižnica je še ena izmed zanimivih zgradb v Lendavi. Vila odeta v roza fasado je bila zgrajena leta 1906 po načrtih neznanega arhitekta iz Budimpešte. Zunanjost zgradbe v neobaročnem stilu krasijo štirje vogalni stolpiči in baročne kartuše, notranjost, v kateri danes deluje knjižnica, pa krasi bogata štukatura in secesijski vitraži.
Mestna hiša se nahaja v čudoviti stavbi sredi mesta, ki je v preteklosti bila del posestva kneza Esterházyja in središče gostinske dejavnosti v mestu. V njej je bilo v preteklosti urejenih več sob za goste, ponašala pa se je tudi z ledenico, kegljaško progo, kavarno, restavracijo, plesno dvorano, hlevom za 40 konj in remizo. Od leta 2006 obnovljeno zgradbo za svoje delo uporablja Občina Lendava.
Vredna ogleda je vsekakor tudi župnijska cerkev sv. Katarine, ki jo spremljajo kipi sv. Štefana, sv. Antona Martina Slomška in sv. Florijana, ter evangeličanska cerkev, ki je dvojčica evangeličanske cerkve Csorni na Madžarskem.
Ob obisku Lendave nikar ne spreglejte Centra Bánffy, kjer danes domuje Zavod za kulturo madžarske narodnosti, ali pa se podajte v Lendavske gorice, kjer danes kraljuje razgledni stolp Vinarium, v cerkvi sv. Trojice je »večno prebivališče« našlo mumificirano truplo, ki naj bi pripadalo Mihaelu Hadiku, enemu od slovitih junakov iz bojev proti Turkom.
Ob obisku nikar ne pozabite poskusiti kakovostnih vin ali tradicionalnih jedi, med katerimi vsekakor izstopa bograč. Slednjega lahko poskusite tudi na prireditvi Bogračfest, ki se odvija v avgustu. Tudi sicer pa je kulturno in družabno dogajanje v Lendavi zelo bogato. Obiščete lahko na primer slovito Lendavsko trgatev, tekmovanje v kuhanju ribje čorbe, Katarinin sejem ter še in še.
ZGODOVINA
Lendava, prijetno mestece pred mejo z Madžarsko, skriva bogato in zanimivo zgodovino. Delček te vam bo odkrila razstava v stari meščanski hiši z začetka 20. stoletja na Glavni ulici z naslovomMeščanstvo, tiskarstvo in dežnikarstvo Lendave. Kot vse meščanske hiše tistega časa je bila v nadstropju namenjena bivanju, v pritličju pa trgovini.
Zaradi svoje geografske lege je bila Lendava od nekdaj središče okoliških pokrajin in stičišče različnih svetov. Tu so se stoletja uspešno povezovale in prepletale madžarska, judovska, slovenska, nemška, hrvaška in romska kultura. Status mesta je pridobila v srednjem veku, do prve svetovne vojne pa se je v mestu razvila svojevrstna meščanska kultura.
Prvi del muzeja, z delovno sobo, salonom ter pohištvom nekdanje judovske odvetniške družine Eppinger, prikazuje zlate lendavske čase na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Oprema meščanskega stanovanja in način oblačenja sta izkazovala prefinjen okus ter razgibano družabno življenje.
Že leta 1835 je Lendava kot prva na območju današnjega Pomurja dobila lekarno. Ogledamo si lahko lekarniško opremo s konca 19. stoletja, ki je zanimiva tudi kot vzorčni primer umetne obrti.
Meščansko kulturo sta tvorili tudi zanimanje za knjige in prebiranje časopisov. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje se je v Lendavi pojavilo veliko lokalnih tednikov in dnevnih časopisov. Prvi tednik, Also Lendvai Hirado, je izšel 12. januarja 1889. Izdajatelj je bil tiskar Kardos iz Keszthelya.
Leta 1898 je prišel v mesto tiskar, trgovec, založnik in knjigarnar Ernest Balkany in odprl papirnico, knjižnico, tiskarno in knjigoveznico. Poleg madžarskih izdaj je natisnil tudi več slovenskih publikacij. Leta 1914 so tu tiskali Kleklove Novine v vendskem jeziku. Izdajali so tudi Marijin list, politični tednik Istina, mesečnika Marijin Ograček in Slovenska krajina, med letoma 1934 in 1935 pa Ljudsko pravico, zelo socialistično usmerjeni časopis, ki velja za predhodnika današnjega Dela, ter pozneje še napredni časopis Mladi Prekmurec.
Družina Balkany je, ne glede na težka obdobja, tiskala imenitne umetniške izdaje tako na lokalni kot tudi na državni ravni, številnih med njimi si drugod niso upali tiskati. Pred začetkom druge svetovne vojne je tiskar Balkany umrl, leta 1947 pa je bila tiskarna nacionalizirana. S tem je zamrlo tudi znamenito lendavsko tiskarstvo.
Sicer pa je Lendava zgodovinsko še globlje povezana s knjigami. Leta 1573 je namreč lendavski pridigar György Kultsar izdal knjigo, ki je menda spadala med prve tri tiskane na ozemlju Slovenije. Njen naslov se je v prevodu glasil Kosanje hudiča s skesanim grešnikom in nauk, ki govori o upanju zoper obup.
Zgodovinska vloga lendavskega dežnika
Lendavski dežniki so izvirni in domiselni še v današnjem času.
Mestu je bila nekoč v ponos dežnikarna, prva tovrstna na ozemlju Avstro-Ogrske. Nastala je iz šivalnice Bele Worthmana leta 1904. O njeni uspešnosti priča podatek, da se je že po dveh letih in pol poslovanja, s po 270 do 350 izdelanimi dežniki na dan, preoblikovala v delniško družbo. S krajšimi in daljšimi prekinitvami je delovala vse do leta 2001. Odtlej so v naših trgovinah na voljo zgolj ceneni azijski dežniki.
Na razstavi si je mogoče ogledati dokumente o ustanovitvi tovarne, fotografije starih strojev, predstavljeni so tudi sodobnejši postopki izdelave dežnikov itd. Obiskovalcem daje vpogled tudi v zgodovinsko vlogo dežnika. Ta je bil nekoč predvsem dopolnilo k damskemu oblačilu, šele pozneje so ga začeli uporabljati kot zaščito pred dežjem.
Živahen kulturni utrip, pogosto tudi za Madžare
Danes je nosilec lendavskega kulturnega dogajanja v slovenskem in madžarskem jeziku moderni Kulturni dom, v katerem sta gledališka in koncertna dvorana. Za pomemben kulturni center velja tudi Center Banffy s knjigarno in manjšo galerijo, ki ga radi obiskujejo domačini in tujci. Madžarske knjige in časopise lahko prebirate ob dobri kavi in slastnem pecivu ali pa se prepustite drugačnemu programu. Tu namreč potekajo pomembne literarne in glasbene prireditve, predstavitve knjig, uradna in prijateljska srečanja ter znanstvena posvetovanja.
Center deluje v okviru Zavoda za kulturo madžarske narodnosti, ime pa je dobil po dolnjelendavski aristokratski družini, ki je spodbujala kulturo v mestu. Nameščen je v nekdanji meščanski pritlični hiši in lepo odseva značilnost in vzdušje naglo razvijajočega se mesta na prelomu 19. in 20. stoletja. Ob njem je vse do druge polovice 18. stoletja delovala judovska molilnica.
Še nekoliko naprej, v Laubheimerjevi baročni vili, domuje današnja mestna knjižnica.
Malo listkov želja na judovskem pokopališču
Na prelomu stoletja je bilo prebivalstvo Lendave narodnostno in versko zelo heterogeno. Tu je živelo poleg katoličanov lepo število evangeličanov, od druge polovice 18. stoletja pa so se začeli sem priseljevati tudi Judje. Danes stoji sredi mesta velika rimskokatoliška cerkev s parkom in kipi sv. Florijana, sv. Štefana Ogrskega iz družine Arpadovičev ter slovenskega škofa Antona Martina Slomška.
Lendavski zemljiški gospodje Banffy so v času reformacije prestopili v protestantsko vero. Danes si nekoliko stran od strogega centra lahko ogledamo (skromnejšo) evangeličansko cerkev.
Pomembna gonilna sila za razvoj lendavskega gospodarstva so bili nekoč Judje. Bili so spretni trgovci, obrtniki, gostilničarji, zdravniki, ustanovitelji hranilnic, lastniki industrijskih obratov, odvetniki in vodilni možje v mestni politiki.
Danes nasproti kulturnega doma stoji sinagoga iz leta 1866, ki je poleg mariborske edina v Sloveniji. Kot sakralni objekt je delovala do leta 1944. Od prvotne opreme je ostala le še ura. Danes je to razstavni in prireditveni prostor. V njej si lahko ogledate stalno spominsko razstavo o lendavskih Judih. Številni počivajo na dolgovaškem pokopališču, obrnjeni k rodnemu Jeruzalemu. Kamenčkov in listkov želja je danes tam toliko kot obiskovalcev – malo.
Za kütrös kalacs se splača počakati
Današnji obiskovalci poznajo Lendavo predvsem po kulinarični ponudbi. Gričevnata okolica zagotavlja kakovostna vina, domačini pa radi postrežejo z bogračem in suhomesnatimi specialitetami. Za posladek vam priporočamo madžarski kütrös kalacs. Se splača počakati v vrsti, tudi 20 minut, če je treba!
Vir: Pomurec.com
Vir: DELO.si Ksenija Glažar
