Podrobnosti
Kategorija: Novice

Ascent napovedal pridobitev dovoljenja za črpanje zemeljskega plina v Petišovcih, tožbe in odškodninske zahtevke
Za nameravano ponovno aktivacijo dveh plinskih vrtin na petišovskem plinskem polju s hidravličnim lomljenjem (frackingom) je treba predhodno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Tak sklep je 8. marca sprejela Agencija RS za okolje (ARSO). Odločitev je pomembna za načrte britanske družbe Ascent Resources, ki želi povečati obseg pridobivanja plina iz dveh plinskih vrtin, Pg-10 in Pg-11 A.

Kaj je torej ključna ugotovitev okoljske agencije, ki je svoj sklep obrazložila s številnimi strokovnimi mnenji na kar 24 straneh? "Gre za poseg v okolje, ki se izvaja pod površino. Glede na to, da se bodo uporabljale nevarne snovi (ne glede na to, da gre za majhno količino), se brez izvedbe predvidenih ukrepov ne morejo izključiti pomembni vplivi na okolje, predvsem na varovana območja," so zapisali. Vlagatelji so sicer za zmanjšanje vplivov na okolje že predvideli določene ukrepe, vendar pa tega v predhodnem postopku na okoljski agenciji ni mogoče preverjati. To je mogoče šele v postopku presoje vplivov in izdaje okoljevarstvenega soglasja.

Božič ponuja roko
Kakšne bodo posledice sklepa ARSO za projekt izkoriščanja plina? "V Ascentu verjamemo v potencial črpanja zemeljskega plina. Skupaj z Geoenergom želimo v skladu z zakonodajo pridobiti ustrezna dovoljenja, brez katerih tega potenciala ne moremo izkoristiti," je v odgovoru za naše vprašanje zapisal Dejan Božič, regijski direktor družbe družbe Ascent Resources.

Izpostavil je tudi, da je nizkoogljična družba smer, v katero gre vse več evropskih držav, povpraševanje po zemeljskem plinu pa se je v EU v zadnjih treh letih povečalo za 15 odstotkov: "Povečuje se tudi v Sloveniji (termoelektrarne in toplarne prehajajo s premoga na plin ...)." Spomni tudi, da je enaka tehnologija v Petišovcih prisotna že od leta 1956 in da v tem času ni bilo nobenega dogodka, ki bi predstavljal tveganje za okolje ali ljudi, uporabljajo pa jo tudi v sosednjih državah. Hrvaška krepi kapacitete, s tem pa tudi svojo energetsko neodvisnost, hkrati ima od tega pozitivne javnofinančne učinke. "Enake učinke lahko takšen projekt prinaša tudi Sloveniji, zato upamo, da bo v prihodnje razprava o tem vprašanju bolj temeljila na podatkih, pravih argumentih in dolgoročnih učinkih," še ugotovi Božič.

Sprememba strategije
Njegova pojasnila smo prejeli v torek, 12. marca, torej po tem, ko je upravni odbor družbe Ascent Resources sprejel odločitev o spremembi strategije. Ta predvideva širitev projekta zunaj Slovenije, hkrati bodo ostali dejavni tudi v Sloveniji. In to kljub sporočilu, ki ga je družba najprej objavila na portalu Your Oil and Gas News, da bodo zoper ARSO vložili pritožbo in da v sodelovanju s pravnimi strokovnjaki iz Slovenije in Londona pripravljajo zahtevek za odškodnino, ker da sta ARSO in pristojno ministrstvo kršila zakonodajo in prekoračila predpisane roke.

Morebitni zahtevek za odškodnino naj bi upošteval višino naložbe, ki do zdaj presega 50 milijonov evrov, in prihodnje pričakovane dobičke, ki bi jih lahko ustvarili. Po vsem, kar se je dogajalo novembra lani - napovedih Ascenta, da namerava zaradi postopkov glede pridobivanja dovoljenj raziskati možnost, da bi zoper Slovenijo, okoljsko ministrstvo in ARSO sprožili postopek na sodišču Evropske unije, odstopu direktorja okoljske agencije Joška Kneza zaradi ugotovitev notranjega nadzora o nepravilnostih v postopku in sumu nedopustnega pritiska na zaposlene, grožnjah zdaj že nekdanjemu okoljskemu ministru Juretu Lebnu ... -, je bila reakcija pričakovana. A da bodo državo stisnili v kot še s tem, da ostajajo v Sloveniji, da bodo še naprej vodili postopke za pridobivanje okoljskih dovoljenj in iskali rešitve za projekt v Petišovcih, bi si prej drznili napovedati le redki. Investitorji namreč ves čas vedo, da bodo težko prišli do okoljevarstvenega dovoljenja.

Gorazd Marinček skupaj z okoljevarstveniki nasprotuje tako črpanju plina kakor postavitvi nove centralne plinske postaje za njegovo čiščenje. Ali bo takšna odločitev britanske družbe zdaj zasukala še politično razpoloženje? Leben, ki je projektu odločno nasprotoval, ni več minister, država pa je posredno vpeta v posel tudi preko Nafte Lendava in Petrola.

VIR: Vecer.com / Majda Horvat

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Madžarski narodni praznik v Lendavi so obeležili z osrednjo prireditvijo v gledališki in koncertni dvorani, pred tem pa so predstavniki madžarske narodne skupnosti in gostje položili vence pri spominskem obeležju Szechenyija in Kossutha v starem mestnem jedru Lendave.

S prireditvijo so se spomnili na marčevsko revolucijo in osvobodilni boj na Madžarskem. Ob položitvi vencev je po krajšem kulturnem programu navzoče najprej nagovorila predsednica sveta Madžarske samoupravne narodne skupnosti občine

Lendava Judit Vida Törnar, ki je ob spominu na marčevsko revolucijo na Madžarskem leta 1848 in 1849 poudarila pomen takratnih dogodkov in vrednot, na katerih temeljijo sedanji odnosi. Župan občine Lendava Janez Magyar pa je povedal, da v lokalni skupnosti ljudje živijo v sožitju ter da z jezikom, kulturo in dediščino bogatijo to pokrajino.

Na osrednji slovesnosti v gledališki in koncertni dvorani so v kulturnem programu, ki so ga pripravil v organizaciji Zavoda za kulturno madžarske narodnosti Lendava, nastopili otroci iz dvojezičnih vrtcev in učenci dvojezičnih osnovnih šol ter kulturni ustvarjalci iz dvojezičnih občin. Zbrane je najprej nagovoril predsednik sveta Pomurske samoupravne narodne skupnosti Ferenc

Horvath, ki je povedal, da številni Madžari v Prekmurju doživljajo ohranitev svojega maternega jezika in kulture kot plemeniti cilj. Predsednik odbora za zunanjo politiko Državnega zbora Madžarske Zsolt Nemeth pa je rekel, da je s pomladjo narodov leta 1848 tudi Evropa postala bolj razvita, sodobna, demokratična, meščanska, svobodna in enakopravna.

VIR: vestnik.si / Jože Gabor

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Učenci glasbenih šol Lendava in Lenti so včeraj pripravili skupni koncert na odru Gledališke in koncertne dvorane Lendava.

Mladi glasbeniki in njihovi mentorji so za navzoče pripravili bogat program s šestnajstimi različnimi točkami.
V treh točkah s plesi iz baleta Labodje jezero so se predstavile mlade baletke Glasbene šole Lendava.

V ostalih točkah pa so učenci obeh šol pokazali svoje znanje igranja instrumentov. Navzoči so tako lahko prisluhnili solistom, duetom, skupinam ter tudi dvema orkestroma.

VIR: Fotogalerija: www.pomurec.com/vsebina/51723/

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Vedno več stanovalcev potrebuje pomoč pri okrevanju po zlomih in pri ohranjanju psihofizičnih sposobnosti, vse več se jih zanjo tudi odloči

Dom starejših Lendava ima novi prostor za fizioterapijo. "To je za nas zelo pomembna pridobitev," je povedal direktor doma Franc Špilak. Vedno več stanovalcev namreč potrebuje pomoč pri okrevanju po zlomih in pri ohranjanju psihofizičnih sposobnosti, vse več pa se jih zanjo tudi odloči. Prav zato so že doslej tej oskrbi posvečali posebno pozornost in zaposlili dve fizioterapevtki, čeprav bi jim po normativih pripadala le ena, zdaj se torej veselijo še novega in sodobno opremljenega prostora, ki je poleg sobe za delovno terapijo.

Le za stanovalce
Novi prostor je trikrat večji od dosedanjega, skupinskih vaj se lahko udeleži kar 15 stanovalcev. Za zunanje uporabnike fizioterapevtskih storitev ne izvajajo in tega niti ne nameravajo. "Naš namen je posvetiti se stanovalcem," je povedal Špilak. V domu biva 179 stanovalcev, zanje skrbi 110 zaposlenih, od teh deset prek javnih del.

Gradnja prizidka se je začela maja lani, dela pa je v dobrih osmih mesecih opravilo lendavsko gradbeno podjetje Legartis. Gradbena dela so stala 186 tisoč evrov, približno 50 tisoč evrov pa so namenili za opremo in nove aparature, skupaj torej približno 240 tisoč evrov. Novi prostor za fizioterapijo je velik 167 kvadratnih metrov, s prizidkom pa so pridobili dodatne prostore v kleti.

S tem se naložbe niso končale. V naslednjih dveh letih nameravajo preurediti še zadnjih pet sob, v katerih še imajo po štiri postelje, v dvoposteljne, hkrati s tem bodo uredili prostore za gospodinjsko skupnost.

Večina stanovalcev v Domu starejših Lendava je z območja lendavske upravne enote, le dvanajst odstotkov jih prihaja od drugod, od drugod tudi prejmejo največ vlog za sprejem. Če ni posebnih zahtev glede standarda, je posteljo v tem domu mogoče dobiti v približno dveh mesecih, pri čemer imajo prednost starostniki iz okolice.

Breme vse večje
Zaradi dviga plač zaposlenih so s februarjem tudi v Lendavi podražili osnovno oskrbo za 1,8 odstotka in zahtevno oskrbo (oskrba štiri) za 2,5 odstotka. V to podražitev še niso zajeti drugi stroški, ki so prav tako višji, upoštevali jih bodo pri naslednji podražitvi, predvidoma aprila, in potem zaradi novega dviga plač zaposlenih še enkrat jeseni.

Špilak priznava, da je breme stanovalcev pri plačevanju oskrbe že dolgo preveliko in se še povečuje. Dom ima tri vrste prihodkov: za zdravstvene storitve prejema denar od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, oskrbnino plačujejo stanovalci, nekaj pa zasluži s tržno dejavnostjo. Pred približno petnajstimi leti so prihodki za zdravstvene storitve v strukturi vseh prihodkov doma pomenili približno 40 odstotkov, zdaj pa že manj kot 30, kar pomeni, da je treba tako kot drugod višje stroške pokrivati z dražjo oskrbnino.

"V Sloveniji že primanjkuje zdravstvenega in negovalnega kadra, čeprav pri nas tega še ne čutimo. To delo pa mora biti cenjeno in tudi primerno plačano. Toda tega bremena v nedogled ne moremo prelagati na stanovalce. Ob tem pa na zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bi lahko rešil nekatera vprašanja glede financiranja, čakamo že zelo dolgo," še pove Špilak.

Res je, da nekateri upokojenci in njihovi svojci zaradi cenejše oskrbe izberejo domove na Hrvaškem, a nekateri se že vračajo. Tam namreč ne morejo uveljavljati pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, ob bolezni pa tudi težje pridejo do svojega zdravnika.

VIR: seniorji.info / Majda Horvat

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na zadnji seji Občinskega sveta Občine Lendava so svetniki med drugim obravnavali tudi predlog uskladitve ekonomske cene programov Vrtca Lendava.

Zaradi povišanja plač v javnem sektorju oziroma aneksa h kolektivnim pogodbam in uvrstitve delovnih mest v višje plačne razrede so se cene vrtca povečale že v številnih občinah po Sloveniji in tudi v Pomurju. Na zadnji seji pa so podražitev cene vrtca potrdili tudi lendavski svetniki.

Kot so zapisali na spletni strani Občine Lendava, so bile do sedaj veljavne cene programov Vrtca Lendava potrjene lansko leto maja. Zaradi prej omenjenih sprememb, ki vplivajo na povišanje stroškov dela pa je bila nujno potrebna uskladitev cen programov Vrtca Lendava. Stroški dela namreč predstavljajo bistveni element ekonomske cene ter so zato tudi poglavitni razlog za povišanje cen programov.

Ob ohranitvi subvencije bodo od 1. marca naprej cene programov vrtca za enajst odstotkov višje v oddelkih 1. starostnega obdobja in v kombiniranih oddelkih, za dva odstotka pa se zvišujejo cene v oddelkih 2. starostnega obdobja. Vsa ostala določila glede dodatnih ugodnosti za starše (obračunavanje odsotnosti) in določil glede poslovnega časa pa ostajajo nespremenjena.

Vir: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Agencija RS za okolje (Arso) je odločila, da bo za črpanje plina s hidravličnim lomljenjem na Petišovskem polju, ki mu nasprotujejo okoljevarstveniki, treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. To bi lahko zavleklo načrte britanske družbe Ascent Resources, ki želi v Petišovcih v večjem obsegu pridobivati plin.

Kot so navedli v odločbi, danes objavljeni na spletni strani, je Arso ugotovil, da gre v okviru nameravanega posega za spremembo posega v okolje in sicer za spremembo v načinu obratovanja naprave, ki bi lahko imela pomembne škodljive vplive na okolje, zato je treba izvesti predhodni postopek.

Pri nameravanem posegu se bo drenažni radij povečal, izveden pa bo tudi na drugih globinah kot prej. Nekoliko bo spremenjen tudi postopek hidravličnega lomljenja. "Nedvomno gre za poseg, ki bo spremenil fizično stvarnost okolja in ne gre samo za podaljšanje obratovanja brez kakršnih koli fizičnih sprememb," so navedli na Arsu.

Pojasnili so, da se ukrepi za zmanjšanje oz. preprečitev pomembnih vplivov na okolje ne morejo oz. ne smejo upoštevati v predhodnem odločanju. Arso je v odločbi povzel, da je nosilec nameravanega posega sicer večkrat poudaril, da lomljenje ne predstavlja posega v naravo in ga zato ni mogoče presojati skladno z določili pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja.

"Glede na dejstvo, da gre v primeru nameravanega posega za poseg v okolje, ki se izvaja pod površino, glede na to, da se bodo pri izvedbi nameravanega posega uporabljale nevarne snovi (ne glede na to, da gre za majhno količino), se brez izvedbe predvidenih ukrepov ne more izključiti pomembnih vplivov na okolje, predvsem na varovana območja," so zapisali na Arsu.

Gre namreč za lokacijo, bogato z mineralnimi in geotermalnimi podzemnimi vodami in kmetijskimi zemljišči. Britanci so sicer za zmanjšanje vplivov na okolje predvideli določene ukrepe, vendar pa njihovo preverjanje presega okvir predhodnega postopka, saj je to lahko izvedeno šele v okviru postopka presoje vplivov na okolje in izdaje okoljevarstvenega soglasja.

Odhajajoči minister za okolje in prostor Jure Leben je za spletni portal Siol odločitev Arsa pozdravil. "Zagotovo moramo izvesti temeljito presojo vplivov tovrstne tehnologije na naše okolje. Večkrat sem že poudaril, da sam osebno menim, da taka tehnologija nima mesta v Sloveniji. Čas je, da se to vprašanje uredi v slovenski zakonodaji," je dejal.

Odločitev je pozdravil tudi predstavnik okoljevarstvene organizacije Rovo Gorazd Marinček, ki jo je označil kot edino možno pravilno. "Naša pozornost je usmerjena predvsem v varovanje našega naravnega okolja, kar na konkretnem območju vrednotimo kot večjo družbeno korist v primerjavi z vprašljivimi družbenimi koristmi fosilnega energenta in kapitalskimi dobički," je še dejal za STA.

V družbi Geoenergo, ki je v lasti Petrola in Nafte Lendava ter je nosilka energetskega projekta v Petišovcih, so za STA pojasnili, da odločitve Arsa danes še ne morejo komentirati.

Leben je sicer sredi oktobra odredil notranji nadzor nad delom Arsa, s katerim naj bi podrobneje preučili dva postopka, ki ju je agencija vodila v povezavi z načrtovanim črpanjem plina na območju Petišovcev. Med drugim naj bi ugotovili, "ali nad zaposlenimi ni bil izvajan neprimeren pritisk".

VIR: STA.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Velika skupna razstava avstrijskega in japonskega umetnika v Lendavi
Friedensreich Hundertwasser je leta 1961 razstavljal v Tokiu, dela pa si je prišel ogledati tudi Shoichi Hasegawa. Srečanju je sledil premik japonskega umetnika v Pariz, da bi bolje spoznal Zahod, Avstrijca pa sta navdušili vzhodna filozofija in umetnost.

Razstava del vizualnih umetnikov Friedensreicha Hundertwasserja (1928-2000), sicer tudi slavnega arhitekta, in Shoichija Hasegawe (1929) z naslovom Vzhod in Zahod predstavlja izbor stvaritev obeh umetnikov.

Namen razstave je slikovit prikaz srečanja dveh svetov, postavitev v Galeriji–Muzeju Lendava na lendavskem gradu je nastala na osnovi del zasebne zbirke Richarda H. Mayerja.
Friedensreich Hundertwasser (na posnetku), ki se je uveljavil in zaslovel tudi kot arhitekt, je leta 1961 razstavljal v Galeriji Tokio, kjer je požel velik uspeh, tam pa je spoznal tudi Shoichija Hasegawo, ki si je prišel ogledat njegove stvaritve. Foto: AP

Na ogled več kot sto stvaritev.
Rdeča nit razstave je ponazoritev vzajemnega sobivanja dveh svetov, Vzhoda in Zahoda, vzporednice in razlike med njima. Na ogled je 100 grafik, litografij, sitotiskov in lesorezov, razstavo dopolnjujejo akvareli in keramika.

Razstavo je v petek odprl vodja sektorja za nepremičninsko kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo Silvester Gaberšček, ob odprtju so spregovorili podžupan občine Lendava Mihael Kasaš, namestnik veleposlanice republike Avstrije Norbert Hack, namestnica veleposlanika Japonske Keiko Furuta in umetnostni zgodovinar Atilla Pisnjak.

Med velikani na lendavskem gradu
Postavitev je del cikla Velikani svetovne likovne umetnosti na lendavskem gradu, sodi pa v sklop kandidature Lendave za Evropsko prestolnico kulture (EPK) v letu 2025, za katero je mogoče že delovalo, da je pod vprašajem.

Lendavski župan o kandidaturi za EPK
Župan občine Lendava Janez Magyar je zaradi nedavnih razhajanj v ekipi in odhodov iz nje poudaril, da so projektu EPK 2025 povsem zavezani, vendar po njegovih besedah "ta proces ne sme biti delo ožjega kroga ljudi, temveč mora biti vanj vključenih kar se da veliko razmišljujočih, ozaveščenih in zavednih Lendavčanov, ki jim je mar za razvoj Lendave".
Razstava Vzhod in Zahod (Orient & Okzident) je na lendavskem gradu na ogled do 1. septembra. Dotični grad je lani obiskalo več kot 30.000 ljudi, kar je največ doslej, so sporočili iz Lendave.

Po odstopu nekaterih predstavnikov programskega sveta projekta EPK Magyar kot vodja projektnega sveta pravi, da so prejšnji programski svet ukinili in ga razširili v delovne skupine, ki bodo pripravile vse potrebno za vložitev kandidature.

VIR: rtvslo.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občina na lokaciji nastanitvenega centra želi razvoj, država previdna zaradi možnosti novega vala migrantov.
Več kot tri leta že minevajo od vrhunca begunske krize, ko so bili tudi v Pomurju nameščeni številni prebežniki. Tudi ko so ti odšli, so v Lendavi še lep čas stali šotori, ki niso služili nikomur. Nastanitveni center je zdaj končno le prazen, a država zanj še vedno plačuje najemnino. Zakaj?

Stroški ostajajo
Spomnimo, da so prve šotore v sprejemno-namestitvenem centru Lendava postavili v času prve begunske krize septembra 2015. Njihova namestitvena kapaciteta je znašala 200 prebežnikov, zanje pa je država mesečno odštela več kot 50.000 evrov. Toliko je plačevala tudi naslednjih nekaj mesecev, v času, ko so šotori samevali.

Od novembra 2017 jih ni več, ostajajo pa stroški – resda nekoliko manjši. Pokrito halo z vstopnim hodnikom in stopniščem ter del zemljišča namreč Urad za oskrbo in integracijo migrantov še vedno najema. A prostori samevajo, kar bega tudi domačine.

Občina želi razvoj industrije, država previdna
Lendavska občina si na Industrijski ulici, kjer je nekoč stal nastanitveni center, želi razvoja. Vendar ograjeno zemljišče in objekti ob uvozu na avtocesto niso v njeni lasti, temveč so last podjetja Avto Krka.
 
Kot pojasnjuje Aleksandra Kreslin, v. d. direktorice občinske uprave Občine Lendava, občina želi, da bi se tam v bodoče še naprej razvijala industrijska dejavnost:

»Opozoriti želimo državne oblasti, da se odločijo kako naprej s tem centrom, da se tam res lahko nadaljuje z nekim razvojem.«

Toda pa interesa države ni. Previdna je predvsem zaradi možnosti pojava novega vala migracij.

»V skladu s pogodbo najemamo navedeno lokacijo za eventualno vzpostavitev centra za primer, da pride do povečanega prihoda migrantov v Slovenijo,« odgovarjajo v UOIM.

Mesečno skoraj deset tisočakov najemnine
Urad za oskrbo in integracijo migrantov podjetju Avto Krka tako vsak mesec plačuje 9.811 evrov najemnine.

V Uradu vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov pojasnjujejo, da je najemna pogodba med Ministrstvom za notranje zadeve in podjetjem Avto Krka d.o.o. bila sklenjena 29. oktobra 2015.

»Z ustanovitvijo Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov je bila pogodba s 1.6.2017 prenesena na urad. Najemna pogodba je sklenjena za določen čas, in sicer za dobo 1 meseca in se avtomatično podaljšuje za vsako nadaljnje enomesečno obdobje, v kolikor stranka ne odpove najmanj 15 dni pred iztekom dogovorjenega obdobja.«

Od začetka lanskega leta, ko je urad postal samostojni proračunski uporabnik, pa do danes je podjetju tako bilo izplačano že 143.760,45 evra.

V podjetju Avto Krka medtem pojasnjujejo, da nameravajo na omenjeni lokaciji odpreti oskrbovalni center za vsa vozila in spremljajoče dejavnosti. Ne razkrivajo pa, kdaj naj bi se to zgodilo.

VIR: sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na zadnji seji Občinskega sveta Občine Lendava so svetniki potrdili proračun Občine Lendava za leto 2019.

Proračun Občine Lendava za leto 2019 predvideva skupno 11,36 milijona evrov prihodkov, kar je 18 odstotkov več kot realizacija za leto 2018. Skupni načrtovani odhodki pa znašajo 14,62 milijona evrov in so v primerjavi z letom 2018 višji za 36,5 odstotka. Proračunski primanjkljaj bo tako znašal 2,8 milijona evrov, pokrivali pa ga bodo iz prihrankov Občine in zadolževanjem za investicijske namene.

Največji prihodek proračuna je dohodnina, ki pripada občini na podlagi izračuna primerne porabe in predstavlja 54 odstotkov vseh prihodkov proračuna. Za leto 2019 znaša s strani Ministrstva za finance izračunana primerna poraba občine 6.021.580 evrov in temelji na trenutno veljavni povprečnini v višini 573,50 evra na prebivalca.

Kot že povedano načrtovani odhodki proračuna znašajo 14,62 milijona evrov. 59 odstotkov odhodkov proračuna predstavljajo tekoči odhodki, ki znašajo 8,66 milijona evrov. Načrtovani so na ravni načrtovanih odhodkov v preteklem letu, s tem da bodo več namenili naslednjim področjem:

-      sredstev za spodbujanje gospodarstva in kmetijstva bo za 95.000 evrov več kot v letu 2018
-      glavarine za krajevne skupnosti bo za 20 odstotkov več v primerjavi z letom 2018
-      za programe in aktivnosti na področju kulture bo namenjeno za 150.000 evrov več kot v letu 2018 in
-      denarne nagrade ob rojstvu otrok se bodo povečale iz 160 evrov na predvidoma 400 evrov.

Investicijski del proračuna znaša 5,52 milijona evrov, kar predstavlja 38 odstotkov vseh odhodkov proračuna.

Za investicije načrtujejo okoli 1,3 milijona sofinanciranih sredstev, kar predstavlja 24 odstotkov vseh investicijskih odhodkov.

Večina, 3,5 milijona evrov oziroma 63 odstotkov vseh investicijskih odhodkov, bo pokrita iz lastnih virov, preostalih 702.167 evrov oziroma 13 odstotkov odhodkov pa iz najema kredita.

Večje investicije iz leta 2018, ki se zaključujejo v letošnjem letu so dokončanje izgradnje Centra za zaščito in reševanje Lendava, dokončanje izgradnje večnamenskega objekta v Lendavskih goricah, investicijsko vzdrževanje občinskih cest ter sanacija odvodnjavanja meteornih voda.

VIR: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Lendavski občinski svet zaradi neučinkovitosti razpustil programski svet EPK. Gradivo, s katerim bi se Lendava potegovala za kandidaturo, ni pripravljeno. Anton Balažek protestno zapustil sejo občinskega sveta.

Lendavski občinski svet je potrdil sklep, s katerim je razpustil ožji programski svet za pripravo kandidature za evropsko prestolnico kulture. V  obrazložitvi sklepa piše, da je bilo njegovo delovanje neučinkovito, njegova vloga glede priprave gradiva za kandidaturo pa nejasna. Anton Balažek je zahteval umik točke z dnevnega reda seje, ker da je gradivo žaljivo za člane programskega sveta, vendar s predlogom ni uspel. Pred začetkom obravnave te točke je sejo zapustil.

Ožji programski svet za pripravo kandidature je štel sedem članov: Aleš Šteger, Dejan Süč, Atilla Pisnjak, Dubravko Baumgartner, Sabina Šinko, Melita Kontrec in Bojan Vogrinčič. Prvih šest je občinski svet potrdil oktobra 2017, sedmi pa je bil imenovani konec leta 2018.

Namesto ožjega programskega sveta naj bi se zdaj oblikovale delovne skupine, v katerih bi sodelovali strokovnjaki iz številnih področij, v njih pa bi vključili več kot petdeset domačinov in Lendavčanov, ki delujejo drugje.

Razpustitev ožjega programskega sveta, ki naj bi bil po navedbah v gradivu smiseln šele takrat, ko bi bila kandidatura že dobljena, in ustanovitev delovnih skupin, dejansko pomeni povsem drugačen pristop pri pripravah Lendave za kandidaturo.

VIR: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občinski svet se je včeraj, na svoji 4. redni seji, zavzel za vzpostavitev in izgradnjo železniške infrastrukture Lendava–Beltinci−Rédics (Madžarska) in sprejel sklep, da se Vlado RS pozove, da izgradnjo nove železniške povezave obravnava kot projekt državnega pomena. Prava tako občinski svet poziva Svet Pomurske regije, da se opredeli in izrazi podporo projektu na regijski ravni.

PRIORITETNA NALOGA

Povezava med mesti in nova povezava med državami predstavlja izjemno dodano vrednost širšemu območju kot priložnost za nadaljnje širjenje industrije ter gospodarstva v regiji. Preusmeritev prometa iz cest na železnico bo morala postati ena od prioritetnih nalog, v kolikor želimo slediti temeljnim načelom okolijske politike in ciljem Evropske komisije, da se do leta 2030 preusmeri 30 odstotkov cestnega blagovnega prometa na razdaljah več kot 300 km na železnico ali vodni promet. Z izgradnjo železniške infrastrukture bi vzpodbudili razvoj industrijske cone, povečala bi se varnost in suverenost Slovenije pri prevozu energentov iz blagovnih rezerv, prav tako varnost na področju prevozov, izboljšal pa bi se tudi okolijski odtis. Železniška povezava bi omogočala tudi dodaten razvoj Luke Koper, ki je v lasti Republike Slovenije.

SKUPNA PRIZADEVANJA ZA  ŽELEZNIŠKO POVEZAVO

Župan Janez Magyar in župan mesta Zalaegerszeg Zoltán Balaicz sta na svojem prvem srečanju sredi februarja 2019 izpostavila nujnost izgradnje železniške povezave Zalaegerszeg−Rédics−Lendava−Beltinci, ki je za razvoj gospodarstva na obeh straneh meje strateškega pomena. Pogovore bosta oba župana nadaljevala že prihodnji ponedeljek v Zalaegerszegu. Tako mesto Zalaegerszeg kot županija Zala projektu zagotavljata popolno politično podporo, vlada Madžarske pa je izgradnjo odseka do Rédicsa že uvrstila med prometne projekte posebnega pomena z vidika nacionalnega gospodarstva.

VIR: Lendava.danes / Foto: Tomaž Galič

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Pobudnika postavitve rastlinjakov v Lendavi sta svoje podjetje preselila v Mursko Soboto in ga preimenovala v GC Green Center.
Zgodba o postavitvi rastlinjakov v Lendavi se je začela pred dobrima dvema letoma. Avstrijsko vrtnarsko podjetje Herneth Gartenbau KG s sedežem v Gradcu je februarja 2017 lendavski občini poslalo uradno povpraševanje za nakup zemljišč, ker da želi s partnerskim podjetjem Ikea Europa postaviti nov proizvodni obrat v Sloveniji, in sicer rastlinjake na približno 30 hektarjih ter logistični center na 1,5 hektarja površine. Ponudbo sta podpisala Günter Herneth in Christian Rossman, ki sta potem junija 2017 za ta namen ustanovila družbo Green Center Lendava s poslovnim sedežem v Lendavi.

Nedavno pa sta sedež podjetja preselila iz Lendave v Mursko Soboto, podjetje pa preimenovala v GC Green Center. Odvetnik Branimir Šijanec, ki je nastopil kot priča pri ustanovitvi prvega podjetja, je povedal, da mu zadeva glede novega podjetja ni poznana in da pri projektu lendavskih rastlinjakov ne sodeluje več, Günter Herneth pa se na naše poizvedovanje o razlogih za preselitev podjetja in o nadaljnji usodi lendavskega projekta ni odzval.

Rastlinjaki v slepi ulici
Znano je, da se je projekt lendavskih rastlinjakov znašel v slepi ulici, potem ko kmetijsko ministrstvo edino ni dalo potrebnega soglasja lendavski občini, da bi dokončala postopek podrobnega prostorskega načrta za rastlinjake. In to kljub temu da je pobudo za naložbo v rastlinjake prevzel maja lani ustanovljeni konzorcij tujih vlagateljev Grower Consortium in da so zanj na ministrstvu lobirali celo nizozemski diplomati v Sloveniji. V konzorciju je namreč med drugimi tudi nizozemsko podjetje Royal Lemkes, s tem da naj bi podjetje Green center Lendava še naprej uradno vodilo postopke.

Ali avstrijska vlagatelja z umikom iz Lendave priložnost iščeta sama zase drugod? Naključje je (morda pa tudi ne), da preselitev podjetja v Mursko Soboto sovpada z odločitvijo murskosoboškega župana Aleksandra Jevška, da imenuje delovno skupino, ki bo preučila, kaj se da narediti z obstoječimi geotermalnimi vrtinami v Murski Soboti. Kot vemo, je ogrevanje z geotermalno energijo za mestno občino za zdaj neizvedljiv projekt, kar pomeni, da so možnosti za njeno izrabo drugod. Morebiti z novo vrtnarijo ali rastlinjaki? Morda, vendar je malo verjetno, da na območju, kjer je nekdaj že bila.

Zgodovina in zemljišča
Spomnimo, da je šest manjših zemljišč nekdanje mestne vrtnarije v velikosti skupaj dobra dva hektarja v stečajnem postopku Vrtnarije Sum Sobota na dražbi junija 2017 kupilo podjetje Brod na Muri, naložbeno in svetovalno podjetje v lasti Rafaela Kosa, za 121 tisoč evrov. Na dražbi je sodelovala tudi mestna občina, ki je z uveljavitvijo predkupne pravice razdrla že sklenjeno nakupno pogodbo v višini 44 tisoč evrov, ki jo je stečajni upravitelj Robert Zakrajšek sklenil z Edito Toplak Benko, vendar je po pritožbi enega od upnikov višje sodišče postopek prodaje vrnilo na začetek. Toplak Benkova je namreč na tem območju že od prej lastnica dveh večjih parcel, velikih približno tri hektarje, znotraj katerih zdaj kot otočki ležijo parcele Broda na Muri. Toda dostop do parcel je mogoč le po poti, ki je prav tako v lasti Broda na Muri. Ta je med nastajanjem Visitor centra novembra 2013 to že ponujal v odkup mestni občini, vendar predlog takratnega župana Antona Štihca, da bi občina za kupnino najela 200 tisoč evrov posojila, v mestnem svetu ni bil sprejet. Mestna občina pa je med stečajnim postopkom sprejela nov podrobni prostorski načrt, ki to območje namenja potrebam širjenja mesta. Za lokacijo nove vrtnarije, ki bi bila še vedno dovolj blizu geotermalne vrtine, se je zato treba ozreti po sosednjih zemljiščih, ki so skoraj v celoti v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.

VIR: vecer.com