Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Lendavi je v sredo, 19. junija, potekala slavnostna prireditev ob odprtju prenovljenih prostorov Upravne enote Lendava.

Obnove 50 let stare stavbe lendavske upravne enote so se lotili lani. Zgradbo so ob obnovi tudi energetsko sanirali, obnovili notranjost ter zgradili prizidek z dvigalom, tako, da so prostori upravne enote sedaj lažje dostopni tudi invalidom in starejšim.

Vrednost naložbe je okoli 1,4 milijona evrov, 85 odstotkov priznanih stroškov so evropska nepovratna sredstva. Otvoritve prenovljenih prostorov se je, kot slavnostni govornik, udeležil minister Rudi Medved, ki je ob tem poudaril, da se državna uprava tako na lep način približuje državljanom z dvigom kakovosti storitev, ob tem pa so zaradi boljših delovnih razmer zadovoljni tudi uslužbenci. Minister Medved in načelnik upravne enote Lendava Štefan Gjerkeš sta v družbi lendavskega župana Janeza Magyarja prerezala otvoritveni trak.

VIR:Radio1

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Kje se je zataknila koncesija za Terme Lendava?

Terme Lendava je Sava Turizem junija lani prodala madžarskemu državnemu skladu Comitatus-Energia, vendar ta še vedno ni novi lastnik. Posel bo namreč dokončan šele po tem, ko bo izveden prenos koncesije za izkoriščanje termalne vode s sedanjega na novega koncesionarja. A postopki na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) še vedno trajajo, pozornosti pa je vredno dejstvo, da so se ti podvojili, čas, potreben za dokončanje postopkov za prenos koncesije, pa se je s tem podaljšal. Kje se je torej zataknilo?

Poročali smo že, da je MOP 22. marca prejelo pobudo za prenos koncesije za izrabo termalne vode za Terme Lendava, vendar je, kot smo izvedeli, pri preučitvi vloge ugotovilo, da je pri nepremičnini, na kateri je ena od treh vrtin, na katere se nanaša koncesija, prišlo do sprememb. V bistvu so ugotovili neujemanje številke parcele, na kateri je za termalno kopališče najpomembnejša vrtina z oznako Lg-1g/97. Ta je v dokumentu oziroma uredbi za koncesijo na parcelni številki 1034/2, dejansko pa gre za parcelo s številko 1034/3. Ta zadnja številka pa je tudi navedena pri nepremičnini (zemljišču), ki ga je Sava Turizem prenesla na novoustanovljeno družbo Terme Lendava, turizem in gostinstvo. Kako je do tega sploh prišlo?

V preteklosti so za termalno kopališče opravljali geodetske izmere z namenom združevanja nekaterih parcel, na katerih je zgrajeno apartmajsko naselje, vendar tega potem niso mogli izvesti zaradi različnih obremenitev, ki so bile vpisane pri posameznih parcelah. Lani, ko so bile umaknjene zastavne pravice, pa so postopek združevanja parcel pripeljali do konca, vendar je potem prišlo tudi do vpisa nove parcelne številke za parcelo, na kateri je, kot rečeno, tudi termalna vrtina. MOP je tako ugotovilo neujemanje dejanske parcelne številke z navedeno v aktu o koncesiji. »Zato je MOP najprej pristopilo k spremembam že obstoječega koncesijskega akta (Uredba o koncesiji za rabo termalne vode iz vrtin Le-1g/97, Pt-20/49 in Pt-74/50 za ogrevanje in potrebe kopališča Terme Lendava), ki je v medresorski obravnavi,« so nam sporočili z ministrstva. Do kdaj bo medresorska obravnava trajala, seveda ni mogoče napovedati, prav tako ne, kdaj bo predlog popravljene uredbe o koncesiji poslan v vladno obravnavo. Dejstvo pa je, da bo šele po tem, ko bo ta postopek pripeljan do konca, MOP lahko nadaljevalo postopek prenosa koncesije. A tudi ta postopek se bo lahko končal šele s predhodnim sklepom vlade o izdaji nove odločbe, po kateri se koncesija za izkoriščanje termalne vode z zdajšnjega koncesionarja, to je Sava Turizem, prenese na novega koncesionarja. Dotlej vodna pravica ostaja zdajšnjemu imetniku.

Po vzoru že izpeljanih prenosov koncesij lahko sklepamo, da je vlogo za prenos koncesije oddala novoustanovljena družba Terme Lendava, na katero je že bil prenesen del premoženja Save Turizma, tudi objekti in naprave, ki so potrebni za izvajanje vodne pravice. V postopku odločanja o upravičenosti prenosa koncesijske pogodbe se preverja, ali je prevzemnik tehnično usposobljen in opremljen za izvajanje dejavnosti kopališča, ali ima uporabno dovoljenje za objekte za dejavnost kopališča in ali ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije. Koncesijska pogodba z novim koncesionarjem se nato sklene za preostanek obdobja koncesije. Koncesijska pogodba za potrebe kopališča Terme Lendava je bila sklenjena leta 2015 za dobo 30 let.

Za delovanje kopališča Terme Lendava je, kot rečeno, najpomembnejša vrtina z oznako Lg-1g/97, ki je na parkirišču pred hotelom Lipa, iz nje pa je dovoljeno po koncesijski uredbi črpati 204.984 kubičnih metrov termalne vode na leto. Vrtina z oznako Pt-20/49 je v Petišovcih tik ob zdajšnji avtocesti, kjer so v preteklosti obstajale tako imenovane mokre ali Petišovske terme, koncesijska pravica do izrabe pa je 56.765 kubičnih metrov vode. Vrtina z oznako Pt-74/50 je južno od vasi Trimlini in ima koncesijo za 28.400 kubičnih metrov termalne vode na leto.

VIR: vestnik.si / Majda H.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Najbolj uspešni devetošolci občine Lendava in odlični učenci, ki zaključujejo nižjo stopnjo izobraževanja na Glasbeni šoli Lendava so se včeraj zbrali na sprejemu v Mestni hiši v Lendavi.

Tradicionalnega sprejema se je udeležilo 23 učenk in učencev iz Lendavske občine. Trije učenci iz Dvojezične osnovne šole Genterovci, ena učenka iz Osnovne šole Miška Kranjca Velika Polana, petnajst učenk in učencev iz Dvojezične osnovne šole I Lendava ter štirje učenci iz Glasbene šole Lendava.

Zbrane je pozdravil župan Občine Lendava Janez Magyar in osnovnošolce pozval, da naj imajo na svoji nadaljnji poti širok pogled in široka obzorja. Nagovorila pa sta jih tudi podžupan dr. Mihael Kasaš in direktorica občinske uprave Aleksandra Kreslin.

Kot so zapisali na spletni strani Občine Lendava, so učenci ob priložnosti prejeli slovenski gledališki abonma in monografijo Lendavčana Štefana Galiča, vrhunskega umetnika, ki bi letos dopolnil 75 let.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

MOP potrdil odločbo ARSO o potrebni presoji vplivov na okolje v Petišovcih.

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je z odločbo zavrnilo pritožbo družbe Geoenergo d. o. o. Lendava in potrdilo sklep Agencije RS za okolje (ARSO), s katerim je ta odločila, da je treba za nameravani poseg »vzdrževanje proizvodnosti pri pridobivanju mineralnih surovin na območju k. o. Čentiba in k. o. Petišovci« (t. i. hidravlično lomljenje ali »fracking«) izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje (OVS).

MOP je kot pravilno potrdil stališče ARSO (prvostopenjski organ), da gre v obravnavani zadevi za poseg, ki bi lahko imel pomemben vpliv na okolje, zaradi česar je treba izvesti presojo vplivov na okolje in pred morebitnim posegom pridobiti OVS. Ob tem se je MOP glede na predložena strokovna mnenja, lokacijo posega, oddaljenost nameravanega posega od posameznih vodotokov ter ob upoštevanju, da podzemne vode, podtalnica in kmetijska zemljišča na zadevnem območju nimajo dobrih regeneracijskih sposobnosti, ob upoštevanju načela previdnosti, strinjal s stališčem ARSO, da gre za poseg, za katerega je potrebna presoja vplivov na okolje in pridobitev OVS.

MOP je potrdil ugotovitve ARSO, da se bo drenažni radij povečal in da bo izveden tudi na drugih globinah, kot je bilo predhodno hidravlično lomljenje, nekoliko spremenjen pa bo tudi postopek hidravličnega lomljena, in da gre za poseg, ki ima za posledico spremembe v delovanju naprave in za dela ali posege, ki spreminjajo fizično stvarnost območja.

VIR: prlekija-on.net

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Pakirni center Lendava je bil ustanovljen leta 2009 z namenom pakiranja Lekovih zdravil v trdni obliki (tablete in kapsule), v desetih letih pa se je razvil v največjo Novartisovo proizvodno lokacijo za zadnjo fazo proizvodnje zdravil, torej za pakiranje trdnih zdravil.

Enota Trdni izdelki (TI) Lendava tako prevzema pomembno mesto v globalni verigi Novartisa, enega največjih farmacevtskih podjetij na svetu po prodaji. Takšna izjemna rast pa ni samoumevna, ampak temelji na zaupanju vlagatelja v sposobnosti in veščine zaposlenih ter njihovem izpolnjevanju zavez glede uspešnega poslovanja.

Sposobnost in zaupanje
Direktor enote Simon Rečnik kot pomemben dejavnik pri odločanju vlagatelja omenja tudi njihovo sposobnost, da v Lendavi prevzemajo nova zdravila od drugod, hkrati pa odzivnost ekipe na hitro spreminjajoče se tržne potrebe. »Predvsem v zadnjih petih letih smo intenzivno delali za to, da smo pridobili priložnosti in v kratkih rokih upravičili zaupanje, ko se je takrat še Sandoz ali zdaj Novartis odločal o tem, v katera okolja bo umestil pakiranje določenih izdelkov in od kod bo potem tekla oskrba za ves svet. Pa zdaj ne govorimo o Sloveniji, ampak o globalni proizvodni shemi Novartisovih proizvodnih lokacij,« je povedal sogovornik.

V zadnjih letih enota TI Lendava dosega povprečno več kot 30-odstotno letno rast obsega proizvodnje, samo v letu 2018 pa je odposlala več kot 171 milijonov pakiranj. Ob zagonu podjetja je bilo zaposlenih 35 delavcev, delo pa je potekalo na šestih pakirnih linijah, zdaj je 470 redno zaposlenih, proizvodnja pa se odvija na 21 pakirnih linijah. Do konca leta jih bo delovalo že 25, s čimer bo enota TI Lendava postala obrat z največ proizvodnimi pakirnimi linijami za zdravila v trdni obliki v Novartisu. Enota oskrbuje z več kot 85 molekulami in 4000 različnimi oblikami zdravil več kot 120 svetovnih trgov.

Ob kakovosti, stroškovni učinkovitosti, inovativnosti in izpolnjevanju zavez, na osnovi katerih se je vodstvo Novartisa odločalo za nadaljnja vlaganja v Lendavi, pa sta pomembni prednosti te lokacije tudi mladostniška dinamika pri delu in strast, razlaga Rečnik, pa tudi zavedanje, da so njihovi izdelki namenjeni zdravljenju na milijone ljudi. Povprečna starost zaposlenih je dvaintrideset let. »Mi smo zdaj pomemben zaposlovalec in iščemo najboljše talente v širšem okolju, v tem smislu pa je pomembna tudi infrastrukturna danost, torej avtocestna povezava,« je povedal Rečnik. Situacija glede pridobivanja kadrov je danes drugačna, kot je bila še pred nekaj leti, kadrovski potencial pa je postal odločilen dejavnik pri poslovanju gospodarskih družb in odločanju glede investicijskih vlaganj. Obrat TI Lendava ima pri pridobivanju kadra konkurenčne prednosti zaradi urejenega in predvidljivega delovnega okolja ter spodbudnega nagrajevanja, pove Rečnik, v skrbi za kader v prihodnje pa že zdaj sodeluje z lendavskimi osnovnimi in srednjimi šolami, kjer učencem predstavijo možnosti za zaposlitev pri njih. »Iskalci zaposlitve, ki so stari 25 let, so danes motivirani z drugačnimi elementi kot starejše generacije, mi pa tudi delamo v treh izmenah, kar danes marsikomu iz osebnih razlogov ne ustreza. Zato je delo z ljudmi za nas nenehno velik izziv,« je povedal sobesednik.

Prevzemajo inovativna zdravila
Lendavska proizvodna lokacija je lani začela proces preoblikovanja, ki je pomemben ne le za utrjevanje njenega položaja znotraj Novartisove mreže, ampak za njeno prihodnost. TI Lendava se usmerja v povečevanje deleža proizvodnega portfelja tako imenovanih inovativnih ali patentno zaščitenih zdravil (ob njih poznamo še generična zdravila), torej zdravil z najvišjo dodano vrednostjo. To pomeni, da postajajo pomemben zadnji člen v proizvodnji Novartisove Farmacevtike in Novartisove Onkologije. »Aktualno dogajanje je torej povezano s tem, da se lendavska lokacija identificira in potrdi v prihodnje kot zadnja faza proizvodnje inovativnih zdravil,« je povedal Rečnik. Gre za izjemno pomembne strukturne spremembe, ki potrjujejo tudi visoko stopnjo zaupanja lastnika do vodstvene ekipe ter zaposlenih, s tem pa so povezana tudi visoka pričakovanja.

TI Lendava ima že zdaj 37 odstotkov vseh zaposlenih z višje- in visokošolsko izobrazbo oziroma končanim podiplomskim študijem, kar je več, kot bi bilo potrebno za zasedbo delovnih mest. To je delno posledica visoke stopnje brezposelnosti v preteklosti v regiji in tudi v širšem prostoru, predvsem pa načrtnega iskanja strokovno usposobljenega kadra različnih profilov, od magistrov farmacije do strojnih inženirjev in mehanikov. »Mi smo lahko uspešni kot proizvodna lokacija s tako veliko mero eksponiranosti do najvišjega vodstva Novartisa samo, če smo najboljši v tej zahtevni konkurenčni bitki znotraj sistema z več deset proizvodnimi lokacijami po svetu,« je povedal sobesednik.

Do zdaj 100, letos za 10 milijonov evrov vlaganj
Novartis je v desetih letih v enoto TI Lendava vložil več kot 100 milijonov evrov, skupna vrednost letošnjih naložb pa je več kot 10 milijonov evrov in tako sodi med največje naložbe v Novartisovih tehničnih dejavnostih na globalni ravni. »Zdaj imamo na dvorišču tri oziroma štiri gradbišča oziroma delovišča, namenjena pripravljanju lendavskih proizvodnih zmogljivosti za zaključno stopnjo izdelave inovativnih zdravil Novartisove Farmacevtike in Onkologije,« je povedal sogovornik, za katerega je to eden od pomembnejših kariernih trenutkov.

Simon Rečnik je na čelu lendavske enote zadnjih šest let in verjame, da njemu in njegovi ožji vodstveni ekipi tudi v prihodnje novih izzivov ne bo zmanjkalo.

VIR: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Nihče več se ne ukvarja s pridobivanjem dovoljenj, tujci pa molčijo

Lendava – Eden največjih avstrijskih proizvajalcev rastlin v rastlinjakih Günter Herneth je še pred dvema letoma v lendavski občini obljubljal 75-milijonsko naložbo v 30 hektarov velike rastlinjake, v katerih bi v sodelovanju z Ikeo rastline vzgajalo in pakiralo približno 600 zaposlenih. Zdaj so se veliki načrti razblinili in vsi vpleteni tujci o njih molčijo.

Herneth, o katerem se je hitro izkazalo, da v svojih obljubah ni bil najbolj iskren, saj ni imel zagotovljene finančne konstrukcije in nobene pogodbe o sodelovanju z Ikeo, nam na naša vprašanja, kako daleč so trenutno prizadevanja za postavitev velerastlinjakov, ni odgovoril. Toda ker je svoje podjetje Green center, ki ga je v Lendavi ustanovil zato, da bi vodilo vse postopke in gradnjo rastlinjakov, preselil v Mursko Soboto in ga preimenoval v Hanfama, d. o. o., z glavno dejavnostjo predelave indijske konoplje v pomožna zdravila in druge izdelke, lahko sklepamo, da o velenaložbi v Lendavi ne razmišlja več.

Na naša vprašanja o tem, ali sploh še razmišljajo o naložbi, nam ni odgovoril niti predstavnik konzorcija nizozemskih pridelovalcev rastlin v rastlinjakih in Ikee, ki je pred letom dni pokazal zanimanje za Hernethove načrte.

Vse pa miruje tudi na občini. Novi župan Janez Magyar nam je sicer dejal, da v sodelovanju s kmetijskim ministrstvom iščejo druge, primernejše površine za gradnjo rastlinjakov, da z njimi ne bi pozidali najkakovostnejše kmetijske zemlje, toda z ministrstva so nam odgovorili, da se o takšnem iskanju drugih lokacij za rastlinjake z vodstvom občine ne pogovarjajo. Na kmetijskem ministrstvu se po obisku pred letom dni tudi niso več oglasili predstavniki nizozemskega konzorcija, k njim pa ni bilo niti nobenih predstavnikov drugih podjetij, ki bi se kot potencialni investitorji zanimali za gradnjo večjih rastlinjakov v Prekmurju.

VIR delo.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občina Lendava je v uporabo gasilcem, pripadnikom civilne zaščite in Rdečega križa predala novozgrajeni Center za zaščito in reševanje Lendava, ki so ga začeli graditi lansko jesen. S pomočjo novega objekta bodo enote lahko zagotavljale še višjo stopnjo požarne varnosti in ustrezno raven sistema zaščite in reševanja za primere naravnih in drugih nesreč. Slovesnega prevzema se je udeležil tudi predsednik vlade Marjan Šarec.

Osnovni namen investicije je bila zagotovitev ustreznih prostorskih in dostopnih pogojev za izvajanje več sorodnih dejavnosti (gasilci, civilna zaščita in Rdeči križ) v občini Lendava. Z izgradnjo so pridobili večje zmogljivosti za združitev opreme za zaščito in reševanje na eni lokaciji, kjer je na razpolago tudi vsa ostala infrastruktura, ki je potrebna za uspešno delovanje centra. Novi prostori so bili nujni tako za civilno zaščito kot tudi Rdeči križ, ki sta delovala brez ustreznih prostorov. Težavo je predstavljalo predvsem skladiščenje prehrambnih artiklov in oblačil ter opreme civilne zaščite. Novih prostorov pa se je razveselila tudi osrednja gasilska enota PGD Lendava, ki je eno izmed najstarejših gasilskih društev v Sloveniji, saj je bilo ustanovljeno 17. 5. 1873. Prostovoljno društvo je osrednja enota za zagotavljanje požarne varnosti na območju občine Lendava. Pri zagotavljanju požarne varnosti PGD Lendava sodeluje tudi z drugimi društvi in industrijsko gasilsko enoto. V primeru drugih naravnih nesreč pa se po potrebi aktivira tudi civilna zaščita, ki razpolaga z lastno opremo. Največ posredovanj imajo zaradi vremenskih neprilik, pomembno vlogo so odigrali tudi v begunski krizi.

Premier je uvodoma povedal, da je danes vesel dan, saj odpirajo novo gasilsko pridobitev, ki pa ni samo gasilska, ampak združuje več reševalnih služb.

»Slovenska zaščita in reševanje temeljita na prostovoljnem gasilstvu. Gasilci smo najmnožičnejša organizacija v Sloveniji in kdor ni gasilec, ta gasilcev tudi nikoli ne bo razumel. Kajti gasilcev ne moremo gledati z racionalnimi očmi. Gasilec gre tja, kamor drugi ne upajo. Gasilec sredi noči pusti družino in gre gasit požare, reševat poplave ali pomagat v kateri koli drugi nezgodi, ki doleti krajanke ali krajane.«

Nadalje je opozoril, da je že dolgo znano, da kjer je gasilski dom, tam je center življenja. »Gasilci in gasilke izobražujemo, združujemo in organiziramo različne tečaje in povezujemo krajanke in krajane.«

»Današnja pridobitev je razlog za veliko veselje, hkrati pa nanjo gledamo tudi z upanjem, da bi se ta garažna vrata čim manjkrat odprla in da bi vozila čim manjkrat šla na nujno vožnjo,« je zaželel predsednik vlade, ki hkrati verjame, da »kadar pa bo do tega prišlo, pa bodo gasilke in gasilci pripravljeni, usposobljeni in polni žara, kako prostovoljno pomagati sočloveku.«

»Dokler bo Slovenija imela prostovoljne gasilke in gasilce, do takrat bo Slovenija tudi solidarnima, sočutna in bo tudi varna pred požari in drugimi nesrečami, ki jih je danes čedalje več,« je še dodal.

»Iskreno vam čestitam ob tej novi pridobitvi, naj vam ne zmanjka poguma, naj vam ne zmanjka zanosa in vedno bodite tam, kjer je sočlovek v stiski,« pa so bile besede, s katerimi je premier zaključil svoj nagovor ter pozdravil z gasilskim pozdravom: »Na pomoč!«

VIR: strankalms.si Foto: Daniel N., STA

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V soboto je v Gledališki in koncertni dvorani v Lendavi potekala 11. predstavitev kulturnih društev »Medgeneracijsko sožitje med društvi«.

Na prireditvi, ki je potekala v sklopu Tedna vseživljenjskega učenja, se je predstavilo enajst kulturnih društev iz območja občin Upravne enote Lendava. Prireditev so odprle slovenske ljudske pevke KD »Fran Saleški Finžgar« Žižki. Sledil je skeč Amaterske gledališke skupine »Bobri« iz KD »Ferdo Godina« Bistrica.

Nato so zapeli še madžarski ljudski pevci KD »Petőfi Sándor« Dolina, slovenski ljudski pevci in godci KD »Zarja« Gaberje, madžarski ljudski pevci KD »József Attila« Kapca, Ljudske pevke KTD Črenšovci, madžarski ljudski pevci KD »Petőfi Sándor« Čentiba, madžarski ljudski pevci in slovenske ljudske pevke TKD »Močvirski tulipan« Radmožanci, pevke ljudskih pesmi KD »Štefan Raj« Turnišče in Ljudski pevci in godci »Gomilički dégaši« iz KPD »Pedal« Gomilica.

Predstavitve pa je z dvema skečoma zaključila gledališka skupina »Mladi varašanci« iz OŠ Turnišče. Nastopom pa je sledila še podelitev zahval za sodelovanje.
Več slik v GALERIJI

VIR: Pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občina Lendava je objavila javni poziv – javno zbiranje ponudb za oddajo poslovnih prostorov za izvajanje gostinske dejavnosti v najem. Predmet javnega zbiranja ponudb je oddaja poslovnih prostorov v Gledališki in koncertni dvorani Lendava, Trg Györgya Zale 1, 9220 Lendava, v najem.

Prostori se oddajajo za namen opravljanja gostinske dejavnosti.

Obravnavane bodo ponudbe, ki bodo na Občino Lendava prispele najkasneje do 25. 6. 2019 na naslov: Občina Lendava, Glavna ulica 20, 9220 Lendava. Ponudba se bo štela za popolno, če bo ponudnik predložil vse zahtevane izpolnjene obrazce in dokumente.

Razpisna dokumentacija in pripadajoči obrazci so dostopni tukaj.

VIR: lendava.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V šestih letih je Lekova lendavska enota trdnih izdelkov proizvodnjo količinsko povečala za petkrat, število zaposlenih pa za štirikrat in številke še rastejo. Milenijske generacije ne privlačijo lepe besede, ampak to, ali se ima možnost razvijati.

Mariborčan Simon Rečnik je direktor Lekove lendavske enote trdnih izdelkov vse od leta 2013. V tem slovenskem farmacevtskem podjetju, natančneje v Lekovem obratu Prevalje, se je zaposlil že leta 2003, in to takoj po tem, ko je uspešno zagovarjal doktorat s področja organske kemije ter zaključil delo raziskovalca na ljubljanski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Letos lendavska enota trdnih izdelkov obeležuje deset let obstoja in je ena od dveh lendavskih enot - druga, ki jo vrsto let vodi Gizela Štampar, proizvaja učinkovine za antibiotike, medtem ko Rečnikova enota skrbi, da so tabelete zapakirane v končni izdelek. Ker pa ob generičnih farmacevtskih izdelkih vse bolj pakirajo inovativna zdravila, in to za celotno skupino Novartis in 120 držav po svetu, so v zadnjih šestih letih in pol proizvodnjo povečali za petkrat, število zaposlenih, ki jih je zgolj v lendavski enoti z agencijskimi delavci okrog 500, pa za štirikrat. Celotna lendavska lokacija, delujoča že od leta 1982, ko je bil ustanovljen obrat kozmetike, pa ima več kot 640 redno zaposlenih in še okrog sto agencijskih delavcev.

Za razvojni preboj ključno leto 2015
Lendavska enota trdnih izdelkov je ključni moment v razvoju dosegla leta 2015, ko je bilo tam zgrajeno visokoregalno avtomatizirano skladišče. In če je ob začetku delovanja leta 2009 ta enota imela šest proizvodnih linij, jih bo letos že 25, kar je največ med Novartisovimi proizvodno-pakirnimi obrati, in namesto na začetku 35 zaposlenih, ima zdaj že več kot 400 redno zaposlenih. Tem impozantnim številkam je treba dodati, da je Novartis v lendavsko enoto trdnih izdelkov v desetletju investiral več kot 100 milijonov evrov, v 12 letih pa v celotno lendavsko lokacijo dobrih 180 milijonov evrov. V zadnjih letih tu dosegajo vsako leto več kot 30-odstotno količinsko rast proizvodnje in zgolj lani so v več kot 120 držav sveta odpremili 171 milijonov pakiranj več kot 4000 zdravil, tablet in kapsul, iz Novartisovih tovarn po vsem svetu. Pomembno pa je, da je zdaj v Lendavi glavna Novartisova lokacija za zaključno stopnjo izdelave in oskrbovanja z zdravili najvišje dodane vrednosti, kamor sodijo inovativna zdravila, zlasti zdravila za raka.

V lendavski enoti trdnih izdelkov je okrog 90 odstotkov zaposlenih iz Pomurja, preostali so iz drugih slovenskih regij, okoli štirje odstotki iz sosednje Hrvaške. Ne zaposlujejo prav veliko tujcev, čeprav tovarna stoji na tromeji Slovenija-Madžarska-Hrvaška, saj je po besedah Simona Rečnika zelo pomembno, da ob tujih jezikih zaposleni znajo dobro slovensko. V skrbi za iskanje novih kadrov, zgolj letos jih bodo zaposlili še 50, pa dobro sodelujejo z lendavsko dvojezično osnovno in srednjo šolo, na slednji pridobijo tudi veliko kadra s področja strojništva in kemije. Zanimiv je podatek, da je povprečna starost v lendavskem obratu trdnih izdelkov le 31 let.

Celotna lendavska lokacija, delujoča že od leta 1982, ko je bil ustanovljen obrat kozmetike, ima več kot 640 redno zaposlenih.
 
Rečnik pravi, da v nekem trenutku preprosto ni bilo na trgu dela dovolj primernih kadrov, zato so zaposlili zelo mlade, ki so jih morali tudi ustrezno usposobiti. Skoraj 500 zaposlenim v enoti je treba dodati še okrog 50 zaposlenih invalidov pa tudi veliko zunanjih izvajalcev. "Zdaj je bitka za talente v slovenskih podjetjih tako velika, da moramo veliko delati na tem, da dobimo kadre, ki jih potrebujemo. Vsi delodajalci moramo vložitii ogromno napora, da smo uspešni. Delujemo v 'kljunu' Slovenije, le nekaj sto metrov od hrvaške in madžarske meje, in prav izgradnja pomurske avtoceste leta 2008 je pomenila velik preboj za to regijo, da se je lahko bolje razvijala.

Slovenija je danes bistveno drugačna
V njihovi enoti je več kot 170 ali tretjina višješolsko, visokošolsko ali podiplomsko izobraženih, med temi je po 15 magistrov farmacije in diplomiranih inženirjev. V proizvodnji pa iščejo predvsem profile tehnične stroke - strojne tehnike, elektrotehnike, mehatronike, tudi kemijske in farmacevtske tehnike. Ob proizvodnih delavcih zaposlujejo operaterje, mehanike in tehnike na linijah, vzdrževalce, na področju proizvodnega inženiringa, prav tako strokovnjake na naravoslovnih in družboslovnih področjih - planiranja poslovnih procesov, operativne nabave, logistike. "Slovenija je danes bistveno drugačna, kot je bila še pred nekaj leti. Dobra plača je predpogoj, a pomembni so tudi odnosi v podjetju pa možnosti za osebnostno rast, pomembna je tudi kultura podjetja, zaposlene spodbujamo k vedoželjnosti. Želimo, da razumejo naše poslanstvo - da smo na koncu farmacevtske oskrbovalne verige pri zdravilih za milijone bolnikov po celem svetu, ki se zanesejo na nas.

Povprečna starost zaposlenih v lendavskem obratu trdnih izdelkov je le 31 let
V podjetju imamo tradicionalno nizko fluktuacijo. Vendar so časi drugačni. Milenijske generacije ne privlačijo lepe besede, ampak to, ali se ima možnost razvijati. Gledamo pa, da imamo čim več kadra iz lokalnega okolja in geografsko čim bližje naši lokaciji. Ko smo popeterili proizvodnjo in početverili število zaposlenih, se je tudi v vodstvu Novartisa zgradilo veliko zaupanje v našo enoto, s čimer so nam zaupani najzahtevnejši projekti. Naš obrat je zelo konkurenčen, saj primerljiv z drugimi podjetji v Evropi po produktivnosti, in ker hitro širimo proizvodne kapacitete, imamo tudi načrte za nadaljnja vlaganja v razširitev proizvodnih objektov. Naša ambicija je, da še bolj krepimo svojo pozicijo strateškega Novartisovega obrata za pakiranje inovativnih zdravil, na primer za onkološka zdravila, zdravila po presaditvi organov. Ključni učinek vsega tega so kvalitetna delovna mesta, prenos inovativnih tehnologij v Slovenijo, priložnosti za razvoj zaposlenih, delo v stimulativnem in poslovno urejenem okolju," ne skriva optimizma Simon Rečnik.

Neupravičeni strahovi o razprodaji srebrnine
Novartis je Lek prevzel leta 2002 in tedaj so se širili različni neupravičeni strahovi, kaj bo razprodaja slovenske srebrnine tujim lastnikom prinesla slabega Sloveniji in slovenskemu gospodarstvu. V proizvodnji zdravil je pakiranje kot končna faza oskrbovalne verige izjemno občutljivo področje za morebitne reklamacije izdelkov. "Zato pravim, da v Lendavi iz tablet in kapsul delamo zdravila, na kar smo zaposleni ponosni. Na ta naša zdravila se pacienti po vsem svetu lahko zanesejo, da jim jih bomo ob pravem času v pravih količinah dobavili. Tekmujemo z več deset tovarnami znotraj Novartisa, ki zaposluje okrog 128 tisoč ljudi. Prav letos začenjamo pakiranje in dobavo več Novartisovih inovativnih zdravil, vključno z onkološkimi. Najbolj pa smo ponosni na naše globalno prodajano zdravilo po presaditvah notranjih človeških organov (ledvice, srce, jetra)," pravi Rečnik. V lokalni skupnosti že več let sodelujejo s humanitarno organizacijo Ozara, ki skrbi za duševno zdravje ljudi v Sloveniji in ima dnevni center tudi v Lendavi. Veliko let sodelujejo tudi z lendavskima dvojezičnima osnovno in srednjo šolo, pri čemer skušajo vzpostaviti most do potencialnih novih kadrov, pa tudi z novim lendavskim županom Janezom Magyarom so stkali dobre odnose.

VIR: vecer.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V organizaciji Uprave RS za zaščito in reševanje, Izpostava Murska Sobota, Območnega združenja Rdečega križa Lendava in Občine Lendava, je v soboto potekalo 25. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa.

Na tekmovanju je sodelovalo dvanajst ekip prve pomoči in sicer ekipa Občine Lendava, Občine Ljutomer, Mestne Občine Murska Sobota, OZRK Lendava, OZRK Ljutomer I,  OZRK Ljutomer II, OZRK Gornja Radgona I, OZRK Gornja Radgona II, OZRK Murska sobota, GFM Ljutomer, CZ Lenti, CZ Őrség-Goričko-Raab in RK Čakovec.

Pred začetkom tekmovanja je ekipe pred Gledališko in koncertno dvorano Lendava pozdravil župan Občine Lendava Janez Magyar in v svojem nagovoru poudaril pomen tovrstnih preverjanj, tudi zato, ker so priložnost, da pritegnejo pozornost širše javnosti; prispevajo k ozaveščanju o pomenu nudenja prve pomoči, se predstavi oprema, organiziranost organov in služb, ki sodelujejo pri različnih nalogah zaščite, reševanja in pomoči. Prijavljenim ekipam je zaželel prijetno druženje in upešno tekmovnaje ter se zahvalil organizatorjem saj: „Naša družba take humane ljudi nujno potrebuje.”

Cilj preverjanja

»Cilj, ki ga tovrstna preverjanja usposobljenosti zasledujejo, je obnavljati praktično znanje članov ekip in s tem vzdrževati njihovo stalno usposobljenost za nudenju prve pomoči v primeru nesreč v različnih okoliščinah. Pri članih ekip se vzbudi težnja po čim boljšem izvajanju prve pomoči, nenazadnje je namen tudi predstaviti širši javnosti dejavnost in opremo organov, enot in služb Civilne zaščite, RKS, gasilcev, policije, potapljačev, kinologov, nujne medicinske pomoči, gorsko reševalne službe ter drugih,« je povedal vodja izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Martin Smodiš.

Delovna mesta

Ekipe so v sklopu preverjanja opravljale preizkus praktičnega znanja na štirih delovnih mestih in na 16 realistično prikazanih poškodbah. Dvanajst ekip prve pomoči je svoje znanje pokazalo pri nudenju prve pomoči poškodovanim in obolelim, pomoči pri izvajanju triaže, pomoči pri dekontaminaciji poškodovanih ali obolelih, sodelovanju pri prevozu lažje poškodovanih in obolelih, sodelovanju pri negi poškodovanih in obolelih ter sodelovanju pri izvajanju higiensko-epidemioloških ukrepov.

Delovna mesta so bila razporejena po različnih lokacijah sredi Lendave, v mestnem parku Roža, po Mlinski ulici, na parkirišču ob Kolodvorski ulici ter pri DSŠ Lendava.

Rezultati

Ekipe so bile glede na starostno sestavo in ustanovitelja razdeljene na tri kategorije. Najvišje uvrščena ekipa iz »A« kategorije RKS OZ Gornja Radgona II, je dobila pravico do udeležbe na državnem preverjanju, ki bo oktobra na Ptuju.

VIR: lendava.si /T. Galič

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Postopek priprave državnega prostorskega načrta za območje hidroelektrarne Hrastje-Mota na Muri je na včerajšnji seji Vlade RS dokončno ustavljen. S tem je jasno, da je sedanja vlada (LMŠ, SD, SMC, DeSUS, SAB + Levica) rekla dokončni NE hidroelektrarnam na reki Muri.

Minister za okolje Simon Zajc (ta je pred meseci nadomestil Jureta Lebna) je kot argument takšne odločitve navedel nezmožnost umestitve elektrarn brez posledic. Tudi s t.i. omilitvenimi ukrepi.

Spomnimo, da so Dravske elektrarne Maribor (DEM) pridobile državno koncesijo za izrabo Mure za namene proizvodnje električne energije. Včerajšnji ukrep Vlade RS pa pomeni, da so vsi “vložki” DEM bili brezpredmetni, koncesija za energetsko izrabo Mure pa neuporabna.

VIR: vestnik.si