Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Lendavi je bila konferenca Forum Lendava - Europa Futura, ki je integralni del projekta kandidature Lendave za Evropsko prestolnico kulture (EPK), popoldne pa bodo podporo kandidaturi podpisali predstavniki avstrijske Radgone ter porabskih Slovencev.

Dogovor o sodelovanju pri projektu Lendava - EPK 2025 bodo poleg lendavskega župana Janeza Magyarja prispevali župan Radgone Heinrich Schmidlechner v imenu avstrijske občine ter Andrea Kovacs in Martin Ropoš v imenu porabskih Zveze Slovencev na Madžarskem oziroma Državne slovenske samouprave.

Magyar je na podporo zelo ponosen in počaščen, saj bodo lahko podpisniki, kot je dejal, s svojim znanjem potrdili, da je Lendava pravi vrh za prestolnico EPK.

Ob tem bo z županom Budimpešte Istvanom Tarlosem podpisal tudi sporazum o pobratenju z namenom okrepitve prijateljskih vezi med mestoma.

Na forumu so različni avtorji, večina izhaja iz pomurskega okolja, predstavili svoje poglede na teme, ki so povezane z Lendavo in njeno kandidaturo za EPK. Obravnavali so področja od dvojezičnosti, sonaravnega razvoja in tradicije do duhovne in umetnostne podobe, znanosti, sožitja, kulinarike in življenja v večkulturni skupnosti.

Borut Ošlaj s Filozofske fakultete v Ljubljani je ob tem povedal, da lahko Lendava, upoštevaje njeno izjemno zgodovinsko, jezikovno, umetniško, športno, turistično in kulinarično pestrost ter inovativnost, ob ambicioznejšem in dobro organiziranem pristopu postane inkubator idej Evrope prihodnosti, evropski trg oziroma forum, na katerem bodo s skupnimi prizadevanji podirali zidove med evropskimi kulturami, tako da bo v njih mogoče poudarjati in negovati tisto, zaradi česar bo lahko Evropa v še večji meri svetilnik socialnega miru in humanosti.

Magyar je dodal, da pomeni konferenca pomembno dodano vrednost kandidaturi in da so prispevki z različnimi videnji avtorjev potrditev za uspešno kandidaturo.

Walter Pfluger, ki se je pred časom priselil v Lendavo in podprl projekt, pa je dejal, da želijo z njim pozitivno vplivati na okolje, da bi ga ljudje pozdravili, ter da bi vsi, ki pridejo v Lendavo, pozitivno govorili o njej ter izkoristili njen potencial, "zato, ker ima Lendava preprosto nekaj čarobnega".

krog.sta.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Lendavi se je v soboto, 31. avgusta, odvilo največje tekmovanje v kuhanju bograča v Sloveniji Bogračfest 2019, ki poteka pod okriljem Festivala Vinarium.

Na tekmovališču v skupni dolžini 700 metrov se je letos pomerilo 100 ekip, ki so se potegovale za naziv mojstra bograča in najlepše urejeno tekmovališče. Najboljši bograč je po oceni komisije skuhala ekipa Dolgovaščanov, za najlepše urejeno tekmovališče pa so razglasili ekipo s sosednje Madžarske Héthatár Nemzetismereti Egyesület.

Ocenjevalna komisija je pod taktirko Jožefa Horvata za najboljši bograč ocenila tistega, ki so ga skuhali Dolgovaščani in tako postali mojstri bograča. Vodja ekipe Borut Bači je nad zmago bil presenečen, saj so v preteklih letih bili zmeraj pri vrhu, toda sedaj jim je le uspelo: »To je nekaj neverjetnega, ni delo enega samega ali dveh ali treh, ampak celotne ekipe oziroma celotne vasi.«

Drugo mesto je osvojil NK Čentiba, tretji so bili Pikado Team Netko. Komisija je skupno podelila šest zlatih priznanj. Prvouvrščena ekipa je bila nagrajena z adrenalinskim paketom Mura Adventure; druga je prejela bon za doživetje razpršenega Hotela Vinarium, tretja ekipa pa je tako kot najlepše urejeno tekmovališče prejela praktično nagrado.

Pred razglasitvijo mojstrov bograča je priznanje župana Občine Lendava za predanost in dolgoletno delo kot vodja Bogračfesta prejel Igor Kolenko. Vse od začetkov prireditve leta 2005 je Igor s sodelavci dosegel, da se je Bogračfest razvil v največjo kulinarično-turistično prireditev v Sloveniji in je zaslužen za Bogračfest v obliki, v kakršni poteka danes.

Po ocenah organizatorja je Bogračfest skozi ves dan skupaj z večernim delom pritegnil okrog deset tisoč obiskovalcev, ki so lahko občudovali kuharje pri delu na ulici ter se udeležili spremljevalnega programa.

Pri razdeljevanju sestavin je bilo med 100 ekip razdeljenih skupno okoli 400 kilogramov mesa in prav toliko krompirja, 260 kg čebule ter 6 kg česna. Vsaka tekmovalna ekipa pa je poleg obveznih začimb in ostalih pripomočkov prejela še predpasnike Bogračfest in spominsko fotografijo.

Vir: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Madžarska mreža poslovnih pisarn v srednji Evropi se širi, narašča tudi obseg poslov madžarskih podjetij v Pomurju.

Omrežje za razvoj gospodarstva srednje Evrope (CED), kakor se danes imenuje nekdanja poslovna mreža karpatske regije, v okviru katere deluje tudi pisarna v Lendavi, je tudi letos pripravilo predstavitev madžarskega gospodarstva v sklopu kmetijsko-živilskega sejma Agra v Gornji Radgoni, kjer so organizirali še poslovno srečanje za potencialne poslovne partnerje. Tako je letos na Agri CED omogočil predstavitev 13 madžarskim podjetjem. Med drugim so na skupni stojnici omenjena podjetja predstavljala čebelarske in tobačne izdelke ter naprave, tehnologijo za čiščenje zrn in predelovanje sadja, predstavila so tudi izdelke iz porcelana visoke kakovosti. Omenjeno omrežje je bilo pred leti med drugim ustanovljeno za pospeševanje gospodarskega sodelovanja med Madžarsko in območji, na katerih živijo pripadniki madžarske manjšine v zamejstvu.

CED najde tržišča
"Madžarski izvoz na slovenski trg se je od leta 2010 povečal za več kot 380 milijonov evrov in je lani presegel 1,14 milijarde evrov. Ta trend pomeni, da so slovenski potrošniki naklonjeni madžarskim izdelkom in storitvam z visoko dodano vrednostjo," pravi upravitelj CED Laszlo Csik. Slovenija je na Madžarsko lani izvozila za skoraj 878 milijonov evrov blaga, blagovna menjava med državama je tako lani presegla dve milijardi evrov. Direktor CED Peter Skapinyecz pravi, da se madžarski podjetniki največkrat na njih obrnejo s prošnjo za pomoč pri izvozu. V večini primerov jim po njegovih besedah pomagajo in najdejo ustrezno tržišče za njihove izdelke.

Število predstavništev v mreži se je po njegovih besedah povečalo z vsakim preoblikovanjem organizacije. CED, ki deluje kot neprofitna družba z omejeno odgovornostjo, ima 22 predstavništev v državah, ki mejijo na Madžarsko, in na Poljskem ter Češkem, medtem ko je poslovna mreža karpatske regije imela 13 predstavništev. Največ izdelkov prodajo na romunskem trgu, pri tem gre v glavnem za živilske izdelke, ki jih po besedah Skapinyecza največ prodajo tudi v drugih državah Evropske unije.

Največ prehranskih izdelkov in kmetijskega blaga, strojev

V času od leta 2013, ko je v Lendavi začela delovati pisarna CED, to vodi Jozsef Hera, se obseg poslov madžarskih gospodarskih družb veča tudi v Pomurju, pravi Skapinyecz in še dodaja, da skušajo čim več madžarskim podjetjem omogočiti prodor na slovenski trg. "Pomagamo tudi slovenskim podjetjem pri poslovanju na Madžarskem, a naša prioriteta je, da madžarski izdelki pridejo v Slovenijo."
​Tudi v Slovenijo izvozijo največ prehranskih izdelkov in različnega blaga, povezanega s kmetijstvom, od pridelkov do strojev. V CED pri tem tesno sodelujejo tudi z Zavodom za regionalni razvoj madžarske narodnosti Lendava, ki skrbi za izvajanje razpisov in delitev sredstev, ki jih madžarska država namenja za gospodarski razvoj na dvojezičnem območju v Pomurju. "Želimo, da bi bilo naše delo čim bolj usklajeno. Podobno je Madžarska denar za gospodarski razvoj plasirala tudi v druge države, na primer v Srbijo, Romunijo, Ukrajino in na Hrvaško," pojasnjuje Skapinyecz.

1,14  milijarde evra je bil madžarski izvoz v Slovenijo leta 2018.
878   milijonov evrov blaga je lani Slovenija izvozila na Madžarsko.
13     madžarskih podjetij se je letos predstavilo na Agri.

VIR: vecer.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V sredo, 28. avgusta, se je v Lendavi, v sklopu Festivala Vinarium, odvijal Prekmursko-romski večer z domačo kulinariko. Na letnem odru Gledališke in koncertne dvorane Lendava so nastopila razna društva z lendavskega območja ob tem pa na stojnicah ponudila domače jedi.

Obiskovalci so lahko prisluhnili glasbi cimbalista Andija Sobočana, pevkam ljudskih pesmi Spominčice - KD Štefan Raj Turnišče, ljudskim pevkam KD F. S. Finžgar Žižki, ljudskim pevcem in godcem Gomilički dégaši ter Romski glasbeni skupini Romano Glauso Pušča.

Ogledali so si lahko plese prekmurskih folklornih skupin, in sicer Prekmurske folklorne skupine FD Prekmurje Lendava, Prekmurske folklorne skupine Turnišče - KD Štefan Raj Turnišče, Ženske prekmurske folklorne skupine DU Turnišče in Prekmurske folklorne skupine KD Mostje-Banuta.

Poleg glasbenih in plesnih točk pa so si lahko ogledali še skeče, kjer so jih nasmejali Gledališka skupina OŠ Turnišče - Mladi Varašanci, Veseli vandrovci – KD Lipa, Gledališka skupina Bobri – KD Ferdo Godina Bistrica ter Bajusov Naci (Dušan Zver).

Dogajanje na odru je spremljala bogata kulinarična ponudba. Društva so za navzoče pripravila koruzne žgance, kuhano koruzo, mini palačinke na žaru, pajani krüj, zlejvanke, primorsko mineštro, Bütüričke, cigansko pogačo, perece in hotiške ribe.

Vir: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Tekači iz vse Slovenije in dva iz Avstrije so se tretjič pomerili v teku na vrh najvišjega razglednega stolpa v Sloveniji, stolpa Vinarium Lendava, kjer so morali premagati 240 stopnic in višino 53,5 metrov.

V Dolgovaške gorice so prišli tudi tekmovalci, ki se udeležujejo tovrstnih tekmovanj po Sloveniji in tudi v tujini. Organizator Vinarium teka je bilo podjetje Viguor.

Mednarodno športno prireditev so organizirali v sklopu Festivala Vinarium Lendava. Na tekmovanju so se pomerili v treh kategorijah: enkrat tek do vrha (1 x eks), trikrat tek do vrha (3 x eks) ter štafetni tek – ekipna štafeta, kjer sodelujejo trije in si med tekom predajajo štafetne palice. V ekipni štafeti je moral vsak od treh tekmovalcev enkrat priteči do vrha.

Lendavski Vinarium tek je edini tekmovalni tek po stopnicah na vrh stolpa v Sloveniji in je uvrščen na mednarodni seznam tekov po stopnicah Towerrunning World Association. Rezultati pa se vključijo tudi v skupni seštevek točk za Pokal Slovenije tekov po stopnicah.

Vir: vestnik / Natasa J.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Partnerstvo bodo podpisali 30. avgusta
Že znanim podpornicam Lendave pri kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture (EPK) 2025 iz Pomurja, hrvaške medžimurske in madžarske zalske županije so se pridružili še v avstrijski Radgoni in obe manjšinski organizaciji porabskih Slovencev.

Župan Lendave Janez Magyar je ob tem dejal, da je zelo vesel, ker je župan Radgone Heinrich Schmidlechner spoznal, da so pravi kandidati in jih podprl, kot Lendavčan pa tudi ponosen, ker se jim pridružujeta Zveza Slovencev na Madžarskem in Državna slovenska samouprava.
 
V Lendavi bo pred podpisovanjem partnerstev potekala tradicionalna tematska konferenca, tokrat Forum Lendava – Europa Futura, na kateri bodo med poznavalci tudi tisti, ki so se odzvali na poziv Lendave ter pripravili prispevke in razmisleke v kontekstu priprav gradiva za kandidaturo EPK.

Črpanje iz lokalne tradicije ob hkratni svetovni naravnanosti
Kot je pojasnil župan, je forum integralni del kandidature za EPK z dolgoročno naravnanostjo, ki črpa iz lokalne tradicije in je hkrati svetovna. Lendava kot vitalno stičišče kultur, jezikov in ver naj bi tako postala kreativna platforma za nove oblike večdimenzionalnega evropskega povezovanja.

Janez Magyar je ob tem zagotovil, da vse dejavnosti za prijavo projekta potekajo uspešno in pospešeno z novimi ljudmi in da bodo nadomestili zamujeno zaradi odhoda ekipe, ki je začela priprave.

Ob podpisu partnerstev za EPK bo občina Lendava podpisala tudi sporazum o pobratenju z Budimpešto. O tem se je Magyar z županom Istvanom Tarlosem dogovorila januarja, podpis pa ocenjuje kot zelo pomemben za mesto, saj bo omogočil številne nove aktivnosti oziroma okrepil sedanje.

Omenimo še, da je sprva projekt od aprila 2016, ko je Lendava napovedala kandidaturo, vodila ekipa na čelu s predsednikom programskega sveta Alešem Štegrom in idejnim vodjo projekta Mitjo Čandrom, ki je sodelovala s prejšnjim lendavskim županom, po izvolitvi Magyarja pa je odstopila.

vir. rtvslo.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V soboto so v Lendavi, v okviru Festivala Vinarium, pripravili XIV mednarodno tekmovanje v kuhanju ribje čorbe.

XIV. mednarodnega tekmovanja v kuhanju ribje čorbe se je udeležilo 33 ekip. Ob boku dogodka so pripravili še otroški razvedrilni program (lokostrelstvo, tetoviranje z bleščicami, jahanje, napihljiva igrala, tradicionalne lesene igrače, ...), potekal je tudi XI. Mednarodni folklorni festival. Po razglasitvi rezultatov ke sledil koncert skupine Tokos s prijatelji, zatem pa še koncert solistov romske glasbene skupine Pannon Cigányzenekar (Layos Baranyai s prijatelji). Festival Vinarium se bo nadaljeval s tradicionalnim Bogračfestom (31. avgusta), končal pa s 40. Lendavsko trgatvijo (7. septembra).

Kot se za tekmovanje spodobi so tudi podelili nagrade za najboljše Čorbe in tekmovališče.

Prvo mesto je pripadlo ekipi TKD Močvirski tulipan iz Radmožancev
Drugo mesto je pripadlo ekipi PGD iz Doline
Tretje mesto pa ekipi Törpeharcsa iz Kota
Najlepše urejeno tekmovališče pa je imela ekipa TD iz Gaberja

Podelili so tudi posebno zlato priznanje žirije, ki ga je dobila ekipa Zalai Kontárok.

Med ostale tekmovalce so razdelili še šest zlatih, enaindvajset srebrnih in pet bronastih priznanj.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Lendavi se je v organizaciji Galerije-Muzeja Lendava začela mednarodna likovna kolonija mladih umetnikov LindArt. Na koloniji bodo do sredine septembra ustvarjali trije mladi kiparji: Dani Tamas iz Madžarske, Matija Filo iz Hrvaške in Dionyz Troska iz Slovaške.

Lani so spremenili koncept likovne kolonije, tako da so povabili mlade kiparje, študente likovne umetnosti, katerih dela sedaj krasijo lendavski mestni park Roža. Pred tem pa je likovna kolonija potekala tako, da so mladi likovniki, predvsem slikarji, ustvarjali v tandemih, torej v parih, kot jih je določil žreb, je povedal kustos v Galeriji-Muzeju Lendava, umetnostni zgodovinar Atilla Pisnjak. »Doslej je tako nastalo že veliko zanimivih likovnih del več kot 130 mladih ustvarjalcev iz vsega sveta. Sodelujoči umetniki so bili tudi iz Združenih držav Amerike, Tajske in Japonske. Mnogi od teh so sedaj že uveljavljeni umetniki, nekateri pa so se v Lendavi udeležili kot akademski slikarji ali kiparji potem še mednarodne likovne kolonije Lendava.« V nekdanji meščanski šoli v Lendavi je začel ustvarjati Dani Tamas iz Madžarske, ki bo v mestu ob vznožju Lendavskih goric do konca meseca. Filo, ki je iz Čakovca, bo v Lendavo prišel naslednji teden, Troska pa v začetku septembra.
Likovna kolonija LindArt je nastala iz potrebe po strokovnem kovanju likovno nadarjenih mladih umetnikov, pravi Pisnjak, to je likovna manifestacija, ki jim ponuja možnost ustvarjanja, ki je tako geografsko kot konceptualno odmaknjeno od njihove študijske prakse. »Lani so na likovni koloniji sodelovali tudi profesorji iz likovnih akademij, letos pa imajo mladi umetniki pri delu popolno svobodo. Dani Tamas se je odločil, da bo ustvarjal v železu, tako tudi Matija Filo, Dionyz Troska pa je povedal, da ima že idejo in koncept, tako da bo kiparsko delo v materialu, za katerega se bo odločil, naredil v dveh tednih. Sicer je običajno potrebno več časa, če že dobro obvlada tehniko, pa lahko naredi prej.«

Dani Tamas je povedal, da prihaja iz Szegeda, študiral pa je na fakulteti za likovno umetnosti v Pecsu. »V Lendavi sem prvič, da se udeležim likovne kolonije pa mi je svetoval profesor na fakulteti, ki je sodeloval na lendavski likovni koloniji in sodeluje z Galerijo-Muzejem Lendava. Navdušen je bil nad Lendavo in likovno ustvarjalnostjo v tem mestu ter mi rekel, da mi bo delo tukaj gotovo zanimiva in koristna izkušnja.« V Galeriji-Muzeju Lendava in po mestu je videl veliko zanimivega, tudi veliko kulturne dediščine in likovne ustvarjalnosti. Mesto in pokrajina se mu sicer zdita precej podobna Szegedu in Pecsu, kjer živi. Prijetno pa ga je presenetila prijaznost ljudi v Lendavi.
Ko mladi umetniki pridejo v Lendavo, pravi Atilla Pisnjak, se z njimi pogovorijo, kaj in kako bi radi ustvarjali. Dogovorijo se za idejo, na kateri bodo gradili. »Popeljemo jih tudi v lendavski park, kjer si ogledajo prostor, kjer bo njihovo kiparsko delo postavljeno, da bo v skladu z okoljem. Nekateri tudi ob ogledu Lendave dobijo navdih, kaj bodo ustvarjali. Tako se je Dani Tamas zelo navdušil nad zbirko likovnih del Metulji Štefana Galiča. Običajno mlade umetnike precej motivira pri njihovem delu, kar vidijo v Lendavi ali okolici, vendar pa temu dodajo nekaj drugačnega, svežega, novega.« Lani so bili mladi s sodelovanjem na likovni koloniji zelo zadovoljni. »Kiparjem tudi veliko pomeni, da si bodo njihova dela vsak dan lahko na javni površini ogledali domačini in obiskovalci Lendave. Slikarska dela, ki nastajajo na likovnih kolonijah, si običajno ogledajo le ob razstavah, potem pa so v skladiščih. Želimo vzpostaviti interakcijo med umetnikom, umetnino, občani in turisti, ki prihajajo v Lendavo,« pravi Pisnjak. Naslednja likovna kolonija, ki jo organizira Galerija-Muzej Lendava, bo 47. mednarodna likovna kolonija Lendava – odlivanje v bron, ki se je začela 19. avgusta in bo trajala do 5. septembra. Na njej bodo sodelovali akademski kiparji iz Slovenije in tujine.

VIR: vestnik.si / JGabor

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Lendavsko podjetje Martmetal se je lotilo pomembne naložbe, ki bo prispevala k boljšim pogojem za delo predvsem strokovno usposobljenega kadra, pomembnega za rast in razvoj podjetja.

V objektu bodo svoje prostore dobili inženirji za pripravo in obvladovanje proizvodnje ter tehniki za programiranje strojev, postopoma pa se bodo tu odvijale še različne druge dejavnosti. Prav tako bodo v njem večji prostori za razvojna delovna mesta in predavalnica. »Za novogradnjo smo se odločili zaradi pomanjkanja kakovostnih prostorov, saj je podjetje do sedaj vsa vlaganja usmerjalo v pridobivanje dodatnih proizvodnih prostorov, strojne opreme, izobraževanje zaposlenih, pridobivanje certifikatov in potrebnega kadra,« je povedal Miki Marton, direktor in lastnik podjetja.

Martmetal sodi med mlajša podjetja, ukvarja pa se z izdelavo kovinskih konstrukcij. Zaradi trezne poslovne politike ter hitre rasti, ki jo je doseglo predvsem na zahtevnih evropskih trgih, mu je Vestnik v skupni akciji s Pomursko gospodarsko zbornico lani podelil tudi naslov najbolj perspektivnega podjetja v regiji. Naložba podjetja v pridobitev dodatnih prostorov pa je povezana tudi z novo poslovno usmeritvijo, ki jo bo lastnik podrobneje predstavil čez nekaj časa, zdaj pa o njej lahko pove le to, da se bodo lotili obdelovanja materialov, s katerimi so imeli do sedaj le malo opravka. »Gremo v smeri še bolj kompleksnih in še zahtevnejših produktov, za katere je na trgu še manj konkurence,« je povedal Marton. Posledično bo to privedlo do povečevanja števila zaposlenih, ki jih bodo iskali tako za delo v pisarnah kot v neposredni proizvodnji. Koliko jih bo, je odvisno od gospodarskih gibanj v prihodnje, a kot predvidevajo, bi jih potrebovali od petnajst do dvajset. Zato bodo nadaljevali z iskanjem delavcev z različnimi znanji, od varilcev, ključavničarjev do inženirjev strojništva in podobnih tehničnih znanj, potrebovali pa bodo tudi delavce z družboslovnimi znanji.
Naložba v objekt še poteka, kdaj jo bodo pripeljali do konca, pa še ne vedo. Kajti bolj kot to, kdaj jo zaključijo, je za podjetje pomembno, da je izvedena kakovostno. Prav zato tudi še ne morejo govoriti o njeni končni vrednosti.

Vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Festival Vinarium je osrednji festival v širši regiji, ki se bo letos odvil med 24. avgustom in 7. septembrom. Sestavljajo ga tri tradicionalne prireditve: Tekmovanje v kuhanju ribje čorbe, Bogračfest in Lendavska trgatev.
Ob stolpu Vinarium, ki je od leta 2015 turistični magnet Pomurja, se v Lendavi v zadnjih letih uveljavlja Festival Vinarium, ki letos prvič združuje dve kulinarični in etnološko prireditev: tekmovanje v kuhanju ribje čorbe, Bogračfest in Lendavska trgatev.

Na današnji novinarski konferenci  v lendavskem parku Roža, so podrobneje o pomenu festivala in celotnem programu spregovorili župan Občine Lendava Janez Magyar, direktor Zavoda za turizem in razvoj Lendava Romeo Varga, predsednica Sveta Madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Lendava Judit Vida Törnar in predsednica Zveze kulturnih društev Lendava Danijela Hozjan.

Turistični kazalniki tudi v letu 2019 spodbudni
Župan Magyar je uvodoma predstavil nekaj turističnih podatkov Lendave o nočitvah in obiskih. V obdobju od januarja do julija 2019 je Lendava zabeležila 86.634 nočitev, kar je 11 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Največ nočitvah beležijo v Termah Lendava, nekaj je tudi manjših ponudnikov. Novost v letu 2019 je vzpostavljen razpršeni Hotel Vinarium.

Tudi obiski lendavskih znamenitosti so v porastu; razgledni stolp Vinarium je med januarjem in julijem letos obiskalo 49.662 obiskovalcev, kar je 3-odstotna rast glede na število prodanih vstopnic v istem obdobju lani. Skupno je stolp Vinarium od otvoritve 2. septembra 2015 naprej do 31. julija 2019 obiskalo 359.733 obiskovalcev. Tudi Lendavski grad je v letošnjih prvih sedmih mesecih obiskalo za več 8,3 odstotkov obiskovalcev kot v istem obdobju lani.

Forum Lendava – Europa Futura in priprave na kandidaturo za EPK 2025
»Tudi letos nadaljujemo s tradicijo dosedanjih dogajanj v že utečenih terminih in kolikor je bilo možno, smo dogodke poenotili v celoto in jih umestili v širši sklop dogajanj Poleti v Lendavo in v okviru le-tega Festival Vinarium,« je dejal župan Magyar.

Dan pred Bogračfestom bo namenjen podpisovanju partnerstev in podpore pri kandidaturi Lendave za Evropsko prestolnico kulture 2025. Tako se letos Lendavi ob že pridruženih pomurskih, hrvaških in madžarskih obmejnih regijah v partnerstvu pridružuje še avstrijski Bad Radkersburg ter obe slovenski manjšinski organizaciji iz Porabja: Zveza Slovencev na Madžarskem in Državna slovenska samouprava. Občina bo ob tem podpisala tudi sporazum o pobratenju Lendave in Budimpešte.

»Še pred tem bo v dopoldanskem času potekala prav tako že tradicionalna tematska konferenca, tokrat z naslovom Forum Lendava – Europa Futura, kjer bomo gostili poznavalce tem in področij, med katerimi so tudi tisti, ki so se odzvali na naš poziv o prispevkih in razmislekih v kontekstu priprav gradiva kandidature Lendave za Evropsko prestolnico kulture in glede pomena mesta v širšem zgodovinskem kontekstu ter predvsem Lendave, ki potrebuje kvalitativno preobrazbo za 21. stoletje,« je poudaril župan.

Bogračfest - največja kulinarična prireditev v Sloveniji
Osrednja prireditev Festivala Vinarium je Bogračfest, po besedah Romea Varge največja kulinarična prireditev v Sloveniji, kjer se vzdolž ulice okoli 100 ekip meri za naziv mojstra bograča. Zadnja sobota v avgustu tako ponovno obeta pristno vzdušje ob kotlih. Kuhanje bograča bo spremljalo  celodnevno dogajanje s programom za otroke s sladko ulico, zabavo na mestnem odru, kulinarično ulico ter večernim koncertnim dogajanjem, nastopom Tanje Žagar in nato še Luke Bassija.

Letos celotna organizacija festivala poteka pod okriljem Zavoda za turizem in razvoj Lendava v sodelovanju s ključnimi organizacijami v občini Lendava.

Otvoritev festivala to soboto s kuhanjem ribje čorbe
Festivalsko dogajanje se po novem pričenja z zabavno-kulinarično prireditvijo 24. avgusta, to je z XIV. Mednarodnim tekmovanjem v kuhanju ribje čorbe, ki je posvečeno tradicionalni jedi Panonske nižine.

»S prireditvijo skušamo bližnjim in širšim ljudem približati kulturni in življenjski utrip našega kraja, predstaviti delček madžarske kulture, folklore, glasbe in kulinaričnih specialitet ter s tem istočasno spodbuditi ohranjanje madžarske kulture in identitete,« je dejala Judit Vida Törnar.

Obiskovalci bodo lahko okušali ter se preizkusili v kuhanju ribje čorbe, prisostvujejo mednarodnemu folklornemu festivalu, poskrbljeno pa je tudi za otroški razvedrilni program in večerni koncertni del z zasedbama Tokos s prijatelji in koncert solistov romske glasbene skupine Pannon Cigányzenekar.

Letos že 40. izvedba Lendavske trgatve
Lendavska trgatev prav letos praznuje že svojo 40. obletnico; gre za največjo etnološko prireditev v Sloveniji, praznik vinogradnikov, ki postreže s tradicionalno povorko ter zabavno glasbenim programom pozno v noč.

Danijela Hozjan je pri izvedbi Lendavske trgatve prisotna že 13 leto: »40. obletnica je lep uspeh in v vsa ta leta je bilo vloženega veliko truda ter dela predhodnikov, sodelavcev, organizacij in društev.«

Paša za oči je vsako leto tradicionalna povorka skozi mestno jedro s predstavitvijo običajev, opravil in noš ter kulturne dediščine. Letošnje povorke se bo udeležilo več kot 50 skupin z okoli 850 nastopajočimi, med katerimi ne manjkajo vinska kraljica, starodobniki, konjska vprega ter vozovi okoliških naselij. Letošnja Lendavska trgatev bo ponudila tudi animacijski program za otroke, mini likovno kolonijo, t. i. muzej na prostem oziroma sejem rokodelstva. Za večerni glasbeni nastop in zabavo bosta poskrbela Ansambel Avsenik in Poskočni muzikanti.

Ob koncu ostane le še povabilo Janeza Magyarja v Lendavo: »Vabljeni vsi, ki želijo in hočejo doživeti nekaj dobrega, lepega, da so naši gostje in se pustijo razvajati, ter občutijo naš kraj kot potencial v tem turističnem območju. Prisrčno vabljeni in dobrodošli v Lendavi!«

Osrednje prireditve v času festivala spremlja tudi bogat spremljevalni program z etno večeri, kulinarično ulico, koncerti, večerom lendavskega vina ter otvoritvijo razstave likovnih velikanov Christo & Jeanne-Claude. Podroben program festivala je dostopen na novo vzpostavljeni spletni strani www.festivalvinarium.si.

vir:sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Žalostna zgodba 11-letne Zale in njene mame Judit iz Radmožancev, ki sta živeli v nevzdržnih razmerah, je doživela nov preobrat. Namesto srečnega konca, se prenova zaradi domnevne nehvaležnosti prekinja.
Dobrota je očitno vendarle sirota. Tako bi lahko opisali zgodbo prenove izjemno dotrajane hiše v Radmožancih, kjer je prebivala tričlanska družina. Zgodba o bivanjskih razmerah, v katerih je živela 11-letnica, je ganila Slovenijo in na pomoč so priskočili številni. Donacije so prihajale iz vseh koncev Slovenije, vodenje projekta pa je prevzela Dunja Lešnik.

Z donacijami prenovili hišo, materi novo pohištvo ni všeč
Mali Zali je obljubila, da bo 1. septembra v šolo odšla iz popolnoma nove hiše. In vse je kazalo, da bo temu res tako. S pomočjo donatorjev so povsem prenovili hišo, vključno s streho in okni, prenovili so tudi notranje prostore. Prav v zadnjih dneh so položili keramiko in naročili pohištvo, prihodnji teden bi naredili še fasado. A ravno pri tem se je zataknilo.

"Zgodil se je neljubi dogodek. Gospa Judit Bukovec Vida nas je odslovila iz objekta, ker ji ni všeč naše delo. Narejeno je že vse, manjka samo še pohištvo. Gospe novo pohištvo ni všeč. Odstranila nas je iz projekta," je Dunja Lešnik razkrila v videoposnetku.

Ta teden bi že spali v novi hiši, projekt zdaj zaustavljen
"Podpira nas tako občina, center za socialno delo kot druge ustanove. To je totalna oslarija. Ta teden bi že spali v svoji hiši, zdaj pa smo primorani vrniti ves material, ki še ni plačan," še dodaja vodja projekta prenove hiše.

Na družbenem omrežju Facebook je delila več objav, na katerih je razvidno opravljeno delo prostovoljcev in s pomočjo donatorjev.

"Ko se zavzameš za ureditev doma in ga spremeniš v bivalne pogoje, dobiš 'kajlo' v hrbet in si primoran odstopiti od projekta. Ker nekomu ni všeč pohištvo, kuhinja, soba. "Moje delo je končano. Hvala vsem za podporo in vsem, ki ste stali ob strani. Jaz imam čiste račune in čisto vest," je še zapisala.

Zbranih 15 tisočakov, ostanek želi družina porabiti sama
Po naših informacijah je bilo zbranih 15.000 evrov. Osem tisočakov je prispeval Krambergerjev sklad, dodatnih sedem tisoč evrov pa so prispevali donatorji. Nad plačilom vseh računov je bdela lokalna lendavska enota Rdečega križa.

Material, ki ne bo vgrajen, bodo vrnili v trgovino, prav tako tudi pohištvo. Ostalo naj bi slabih 2500 evrov, ki jih družina želi sama porabiti za prenovo po svojih željah.

vir:sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na pariški mirovni konferenci januarja 1919, po koncu prve svetovne vojne, je bil sprejet sklep, da se Prekmurje 17. avgusta 1919 priključi takratni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS). Vojska SHS je Prekmurje zasedla 12. avgusta in pet dni kasneje oblast na ljudskem zborovanju v Beltincih predala civilnemu upravitelju Srečku Lajnšicu.

Slovenci v Prekmurju so do konca prve svetovne vojne za razliko od ostalih delov sedanje Slovenije spadali pod ogrski del takratne Avstro-Ogrske monarhije, ki je razpadla po koncu prve svetovne vojne, in so se vse do takrat razvijali ločeno od drugih Slovencev.

Zahteve na mirovni konferenci
Na pariški mirovni konferenci januarja 1919 je delegacija Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev zahtevala vrnitev ozemlja Prekmurja matični državi. Teritorialna komisija pri mirovni konferenci je maja 1919 sprejela odločitev o poteku meje v Prekmurju po razvodnici med Muro in Rabo, ki jo je predlagal član ameriške delegacije na konferenci, profesor newyorške univerze Columbia, major Douglas W. Johnson.

Kot izvedenec je na mirovni konferenci sodeloval tudi Matija Slavič, ki je bil sicer v narodnem svetu za Štajersko referent za Prekmurje. Na mirovni konferenci je znanstveno utemeljeval, zakaj naj bi se Prekmurje in Porabje pridružila matični domovini. Slednje, Porabje, je na koncu ostalo pod Madžarsko. Poleg Slaviča sta imela pomembno vlogo pri odločitvi poteka meje, ki je usodno vplivala na Prekmurje, tudi slovenski član jugoslovanske delegacije Ivan Žolger ter zgodovinar Fran Kovačič.

Pooblastilo za vojaško zasedbo
Slavič je bil tudi tisti, ki je zaprosil za pooblastilo za vojaško zasedbo Prekmurja. Vojska SHS je pod vodstvom generala Krste Smiljanića v Prekmurje vkorakala 12. avgusta 1919. Iz Maribora so prišle vojaške enote pod poveljstvom hrvaškega podpolkovnika Vladimirja Uzorinca. Dan pozneje je vojska brez boja zasedla celotno ozemlje, ki je v skladu s sklepi pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini SHS. Vojska je nato 17. avgusta v Beltincih predala upravo nad Prekmurjem civilnemu upravitelju Lajnšicu. Ob tej priložnosti se je na množičnem zborovanju v Beltincih zbralo več kot 20.000 ljudi, ki so podprli priključitev Prekmurja k matični domovini.

Prekmurje je formalnopravno postalo del kraljevine Jugoslavije z začetkom veljave trianonske pogodbe, ki so jo v okviru pariških mirovnih pogodb podpisale antantne sile in njene zaveznice kot zmagovalke prve svetovne vojne ter Madžarska kot poraženka prve svetove vojne 4. junija 1920 v palači Grand Trianon v Versaillesu pri Parizu. Pogodba je začela veljati 31. julija 1921. Določala je pravni status Madžarske in njene meje, ki so z nekaj manjšimi popravki v veljavi še danes.

Trianonska pogodba
Madžarska je s trianonsko pogodbo izgubila dve tretjini svojega dotedanjega ozemlja, vključno s Prekmurjem, ki ga je imela pred prvo svetovno vojno. S trianonsko pogodbo so Madžarski tudi omejili število vojakov na 35.000 brez težkega topništva ter tankovskih in letalskih enot. Prav tako je prenehala obstajati avstro-ogrska mornarica.

VIR: STA