Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Lendavi naj bi do začetka novembra uredili igrišče z umetno travo, zaradi zasedenosti izvajalcev pa nogometna akademija z vso pripadajočo infrastrukturo še ne bo stala letos.
Kot smo že poročali, bo v Lendavi zrasla sodobna nogometna akademija, za katero so si odgovorni pred časom želeli, da bi stala že do konca letošnjega, a so se načrti nekoliko spremenili. Bi pa naj do začetka novembra vendarle uredili igrišče z umetno travo ob Dvojezični srednji šoli.

"Kar se tiče tega prvega dela, je zdaj dobavljena tudi umetna trava in do začetka novembra pričakujemo, da bodo dela končana. Glede večjega dela, kjer bosta dve igrišči za vadbo, pa je urejena vodna vrtina, ki se bo uporabljala za zalivanje igrišč," pravi Igor Magdič, ki je pri lendavskem drugoligašu zadolžen za stike z javnostjo.

Seveda nas je zanimalo, kako daleč so v Lendavi z gradnjo ostale pripadajoče infrastrukture, torej objektov med Termami Lendava in Trimlini. Čeprav je bila želja, da bi že letos začeli z deli, ampak temu ne bo tako. Prvotni plan, da bi bila akademija končana že letos, se ne bo uresničil.

"Točne časovnice še ni, predvsem zaradi zasedenosti izvajalcev. Želja je bila, da se dela začnejo že letos, vendar bo težko. Verjamemo pa, da bo akademija prihodnje leto že stala. Podobno smo sicer rekli tudi za 2019, a so se stvari žal izjalovile".

Kot pravi, so se nekoliko spreminjali projekti, ob tem se je zavleklo tudi samo projektiranje pripadajočih objektov. Ob tem dodaja, da so stvari sedaj urejene, vložili so tudi prošnjo za gradbeno dovoljenje, za katerega upajo, da ga dobijo čimprej.

Doslej vložili milijon evrov
Nogometna akademija v Lendavi naj bi, kot smo že pisali, zajemala ureditev treh nogometnih igrišč, dve od teh z naravno travo in eno z umetno travo. Igrišča bodo tudi ogrevana. Kar se tiče samega objekta akademije, pa Magdič pravi:

"Šlo bo za bivalne prostore, fitnes, sobe za igralce in prostore za potrebe akademije. Želja je, da bi to kasneje postal dijaški dom, kjer bi lahko imeli športni razred z igralci od drugod. V objektu je predvidena tudi restavracija".

V Lendavi so za potrebe akademije trenutno porabili približno milijon evrov, dodatnih pet pa naj bi bilo vloženih v ostalo infrastrukturo. Sredstev sicer ni na računu kluba, so pa rezervirana za ta projekt.

"Ko jih bomo potrebovali, jih klub lahko takoj dobi. Celotna investicija bo znašala približno šest milijonov, od tega smo do zdaj porabili približno milijon evrov".

Nogometna akademija bo Nafti pomagala pri zasledovanju cilja kluba, ki želi prihodnost graditi na mladih. Takšen cilj so si zadali tudi letos, a ga trenutno ne zasledujejo najboljše.

"Cilj, ki pa ga trenutno še ne zasledujemo, je dati priložnost čim večjemu številu mladih igralcev. To se trenutno še ne dogaja, toda želimo si ustvariti bazo za prihodnost. Tudi zato smo pripeljali nekaj mladih igralcev, ki še čakajo na svojo priložnost. Verjamem, da jo bodo tudi dobili".

Lani je bil cilj preboj med prvoligaše, letos ni
Samo po sebi se je seveda ponudilo vprašanje o tem, če je cilj kluba tudi preboj med prvoligaše.

"Ne, ne. To je želja navijačev in podpiramo to, da imajo ljudje visoke cilje. Toda to v tej sezoni nikoli ni bil naš cilj. Lansko leto je bil cilj preboj med elito, a smo ugotovili, da se moramo bolj posvetiti delu z mladimi, da bomo potem lahko napadali prvo ligo".

Z vzpostavitvijo nogometne akademije se v Lendavi sicer že kažejo prvi rezultati, saj se je številka mladih nogometašev povišala iz 100 na 160. Kot pravi Magdič, je njihova največja prednost ta, da nogometašem omogočajo prevoz na trening in razbremenijo starše. V klubu imajo namreč tri kombije in voznike, ki na dnevni bazi prevažajo nogometaše.

Manjše korake glede akademije v Lendavi torej že počnejo, vsi pa z nestrpnostjo čakajo, da se bodo začeli tudi tisti večji, ki bodo klubu dali dodano vrednost.

vir: sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je v lanskem letu opravila inšpekcijski nadzor v 956 prehranskih obratih po Sloveniji. Kršitve so ugotovili v 260 primerih.

Na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja je spletni portal 24ur.com razkril inšpekcijske odločbe, ki jih je izdal UVHVVR po celotni Sloveniji. Preverili smo, v katerih pomurskih obratih so bili opravljeni inšpekcijski nadzori in kakšne so bile kršitve.

Nepravilnosti so bile odkrite tudi v nekaterih lokalih v Lendavski občini:
To so Lek Lendava, Slaščičarna Lipa (Lendava,) Pizzeria Popaj (Lendava), Okrepčevalnica Ribiški dom (Lendava), Viena kavarna (Lendava), Restavracija Bella Venezia (Lendava), Okrepčevalnica in pizzeria Malibu (Kapca) in Gostilna Škafar (Mostje).

Začasno zaprti 3 obrati v Lendavski občini:
Kot je razvidno iz inšpekcijskih odločb, je UVHVVR večini obratov naložil odpravo nepravilnosti. Te so se pogosto navezovale na prepoved  prometa določenih živil, in sicer zaradi pretečenega roka uporabe, zaradi nezagotovljene sledljivosti, potem so bili ukrepi vezani na izvajanje učinkovitih postopkov spremljanja na kritičnih kontrolnih točkah v procesih. Tiste obrate, kjer so bile kršitve prehude, so inšpektorji tudi začasno zaprli. Po poročanju 24ur.com je bilo v Sloveniji takih 44 obratov. V Lendavi so bilo začasno zaprtih 3 obrati.
To so bili Malibu Kapca, Gostilna Škafar, Slaščičarna Lipa.

Vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Meščanska hiša bo za manjšinsko krovno organizacijo in tri njene zavode. Zadruga se seli v na Kolodvorsko ulico v objekt nekdanje žage.

Ministrstvo za zunanje zadeve in zunanjo trgovino Madžarske je oktobra poravnalo celotno kupnino za poslovno stavbo Kmetijske zadruge (KZ) Lendava. Gre za zgodovinsko mestno hišo ter stavbo na njenem dvorišču skupaj s pripadajočim zemljiščem. Silvo Lutar, direktor zadruge, zneska kupnine ni razkril, je pa povedal, da je bila ta sprejemljiva za obe strani.

Kot smo že napovedovali marca letos, naj bi tu prostore dobila Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost, torej krovna manjšinska organizacija, in vsi trije njeni zavodi, torej zavod za informativno dejavnost, ki je izdajatelj časopisa Nepujsag, zavod za kulturo in zavod za regionalni razvoj madžarske narodnosti Lendava. Ti so zdaj v  stavbi nekdanjega zdravstvenega doma, ki pa je precej odmaknjena od mesta. Kmetijska zadruga se bo preselila na novo lokacijo, in sicer v objekt nekdanje žage na Kolodvorski ulici 6 v Lendavi, zdajšnje prostore pa mora zapustiti novembra.

Pogovori o prodaji so z zdajšnjim kupcem potekali od decembra lani do septembra letos, ko so tudi sklenili pogodbo, KZ Lendava pa je prostore prodajala že štiri leta. In to iz več razlogov. Dostop do dvorišča zadruga je možen le po enosmerni cesti, ki je tudi neprimerna za tovorni promet, dvorišče pa je tudi premajhno za dejavnost. Prodaji pa so botrovali tudi načrti nove ureditev mesta v povezavi z EPK 2025, kamor dejavnost zadruge več ne sodi.

VIR: vestnik.si / Majda H.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Sporna bioplinarna bo tokrat naprodaj za 600.000 evrov, stečajni upravitelj ima resnega kupca.

Murskosoboško okrožno sodišče je danes objavilo sklep o uvedbi stečajnega postopka nad družbo Ecos Center – okoljske storitve, d. o. o. Družba v lasti družine Jožefa Pavlinjeka je bila tista, ki je po začetku stečaja družbe Ecos – storitve pri varovanju okolja (tudi ta je bila v lasti Pavlinjekovih) vzela v najem Ecosovo Bioplinarno Lendava in jo nekaj časa še upravljala.
 
Ecos Center je bioplinarno ustavil

Toda zaradi nakopičenih finančnih težav, zaradi nepravilnosti v poslovanju in delovanju bioplinarne in na koncu zaradi nedovoljene predelave odpadkov iz Hrvaške, ki je zaradi smradu med okoliškim prebivalstvom dvignilo pravi revolt, je Ecos Center bioplinarno ustavil in ta je zdaj v vedno slabšem stanju. Ecos Center bi po ustavitvi moral poskrbeti za odstranitev preostalega digestata iz fermentorjev, vendar tega vse do zdaj ni storil, družba pa je brez premoženja.
 
Resen kupec za bioplinarno
Stečajni upravitelj družbe Ecos Matjaž Nanut je sporno bioplinarno v stečajnem postopku poskušal prodati že trikrat, a neuspešno. Nazadnje so hoteli vse premoženje Ecosa v stečaju prenesti na ločitveno upnico Raiffeisen - Landesbank Steiermark, a ta premoženja v naravi ni hotela prevzeti. Zdaj pa je stečajni upravitelj očitno našel resnega kupca za bioplinarno, vendar za veliko nižjo ceno od ocenjene vrednosti – kupec ponuja 600.000 evrov, ocenjena likvidacijska vrednost bioplinarne pa je 3,7 milijona evrov.

A sodišče se s ponujeno ceno strinja in je od Raiffeisen banke kot ločitvene upnice že zahtevalo mnenje o nameravani prodaji. Če banka ne bo nasprotovala prodaji bioplinarne po takšni ceni, bo kmalu objavljena javna dražba z izhodiščno ceno 600.000 evrov. Kdo je skrivnostni kupec, ki se zanima za bioplinarno v nezavidljivo slabem stanju in z bremenom 21.000 kubičnih metrov trohnečega digestata v ustavljenih fermentorjih, nam v pisarni stečajnega upravitelja še niso bili pripravljeni povedati.

VIR: delo.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Čeprav arbitražne odločitve Hrvaška ne uveljavlja, s Slovenijo očitno na mejnem območju tvorno sodeluje, saj obe državi skupaj preprečujeta poplavljanje Mure.
Kot harmonija se bere projekt Frisco, s katerim Slovenija in Hrvaška za slabe tri milijone evrov na obeh straneh Mure usklajeno gradita protipoplavne nasipe, s katerimi bodo zaščitili prebivalce okoliških naselij pred poplavno nevarnostjo ter izboljšali pogoje bivanja in obvarovali okolje.

Hrvati zaključujejo, mi začenjamo
V Sloveniji sicer z aktivnostmi šele začenjamo, na Hrvaškem pa so že v zaključni fazi. Nasip Sveti Martin na Muri je v zaključni fazi izvajanja in je dolg dva kilometra. Z njim so zaščitili kar 65 stanovanjskih objektov in 200 prebivalcev.

Skoraj kilometer nasipa
Začetek gradnje nasipa na slovenski strani meje je predviden spomladi prihodnje leto, gradbena dela pa bi se naj končala avgusta istega leta.

»Dela bodo vključevala gradnjo novega nasipa v dolžini 890 metrov, rekonstrukcijo dela obstoječega nasipa, gradnjo prehodnih ramp, servisne ceste in drugih podobnih gradbenih ukrepov z namenom funkcionalnosti objekta. Ocenjena investicija v gradnjo nasipa znaša 1,35 milijona evrov,« pojasnjuje Anton Kustec, vodja Sektorja območja Mura, Direkcija Republike Slovenije za vode.

Poplave so na tem območju v preteklosti pustile velike posledice, čeprav je bila Benici dodeljena prioriteta, pa imajo po besedah Kusteca še kar nekaj kritičnih točk, potrebnih obravnave.

»Reka ne pozna državne meje in se giblje, kjer se giblje. Imamo ukrep, ki ga moramo izvesti za zaščito slovenske strani, na katastru Hrvaške,« pravi Suzana Stražar, direktorica Urada za upravljanje z vodami.

Po arbitraži na Hrvaškem betonarna in igrišče
Na hrvaškem katastru je ostala tudi betonarna Balažic, ki jo je pred več kot 50-imi leti ustanovil dedek zdajšnjega lastnika. Slovenska zastava pred vhodom jasno sporoča, v kateri državi bi si želel biti. Za zdaj posluje nemoteno, kaj bo prinesla prihodnost ni znano.

Mejni prehod namreč stoji na območju, ki je pripadlo Hrvaški. Čez mejo je tudi igrišče nogometnega kluba Kapca. Slovenska vlada zato želi tukajšnjim nogometašem v sodelovanju z lendavsko občino zgraditi novega, za katerega so našli že tudi novo lokacijo.

»Država se je zavezala, da bo financirala. Občina oziroma mi, lokalna skupnost, pa bomo naredili vse potrebne podlage,« Janez Magyar, župan občine Lendava.

Pri nas se arbitražna odločitev uresničuje
Medtem pa so oblasti namesto oznake za hrvaško poimenovanje Brezovec del, že postavile novo oznako za slovensko ime Mirišče. Za mnoge majhen korak za domačine pa pomeni, da se arbitražna odločitev vendarle uresničuje.

»Na Hotizi lahko z veseljem povemo, da smo pridobili ozemlje, se pravi Mirišče je tudi uradno zdaj pod Hotizo,« z veseljem pove Igor Köveš, predsednik Krajevne skupnosti Hotiza.

Tudi oznaka pred zaselkom Mirišče za nekaj prebivalcev pomeni veliko zmagoslavje, čeprav so hišne številke na njihovih domovih že od nekdaj slovenske.

VIR: mariborinfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Zaradi občutno povečanega prometa je cesta nevarna predvsem za pešce in kolesarje

V Lendavskih goricah poteka sanacija dveh plazišč, ki jo izvaja Občina Lendava, zato bo lokalna cesta, ki pelje mimo cerkve svete Katarine v starem mestnem jedru Lendave do stolpa Vinarium, zaprta do 20. novembra. Sanacija poteka na dveh krajih, kjer je bila večja nevarnost, da se bo zemlja s hriba usula na cestišče, to je na območju pred starim pokopališčem in nad njim. Na spodnjem plazišču bodo dela dokončali predvidoma do 10. oktobra, potem pa jih bodo nadaljevali na zgornjem plazišču.
Do stolpa Vinarium in svojih zidanic ter vinogradov se lahko do takrat lastniki vinogradov, izletniki in drugi pripeljejo iz Dolge vasi, mimo vaškega doma do križišča pri vinotoču Rožman, od koder lahko nadaljujejo pot levo do stolpa Vinarium ali desno do cerkve Svete trojice. Možna pa je tudi vožnja po gramozni gozdni poti od asfaltirane ceste med naseljem Dolga vas in mejnim prehodom Dolga vas do zaselka Bükeš, od tam pa po asfaltirani cesti do stolpa. Z odprtjem Vinariuma se je, še posebej v toplejših mesecih, močno povečal promet po tej cesti, ki je nevarna predvsem za pešce in kolesarje, saj mnogi vozniki ne prilagodijo vožnje ozkemu cestišču in razmeram na cesti. Do stolpa Vinarium so sicer lani uredili tudi pohodniško pot iz starega mestnega jedra.

vir: vestnik.si / Jože G.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V tej vasici je domačinom vseeno za arbitražo

Medtem ko se na slovenskem in hrvaškem političnem parketu odvija prava vojna zaradi arbitražnega sporazuma ter vstopa Hrvaške v območje schengna, pa v obmejni vasi Hotiza, tik ob črti, ki jo je med Slovenijo in Hrvaško postavila arbitraža, življenje teče mirno. Kot pravijo domačini na obeh straneh, jih ne zanimajo niti hrvaške priprave v vstop v schengen niti to, ali jih bo pri tem Slovenija ustavila.

Hotiza leži v Pomurju, med glavno prometnico Lendava-Murska Sobota, na slovensko-hrvaški meji, ob reki Muri. In ravno Mura, ki domačinom zaradi rednega poplavljanja povzroča težave, ljudi z obeh strani meje združuje v gradnji nasipov. Slabe tri milijone evrov je za ta namen odobrila Evropska unija.

"Reka ne pozna katastrov in državne meje, pač samo teče"
Slovenija in Hrvaška na obeh straneh Mure usklajeno gradita protipoplavne nasipe v okviru projekta Frisco. "Reka ne pozna državne meje. Včasih je treba izvesti kakšen ukrep za zaščito slovenske strani na katastru Hrvaške," je pojasnila Suzana Stražar, direktorica Urada za upravljanje z vodami.

In na hrvaškem katastru je ostala tudi betonarna Balažic, ki jo je pred več kot 50 leti ustanovil dedek zdajšnjega lastnika. Pred za ekipo Planet 18 ni želel, a slovenska zastava pred vhodom jasno sporoča, v kateri državi bi si želel biti. Za zdaj posluje nemoteno, kaj bo prinesla prihodnost, pa ne ve.

Slovenija nima glavne besede
A jasno je, da na mejnem območju Slovenija nima glavne besede. Kot so pojasnili v oddaji Planet 18, so za snemanje na območju mejnega prehoda Hotiza poleg soglasja slovenske policije potrebovali tudi soglasje iz samega vrha hrvaške policije. Mejni prehod namreč stoji na območju, ki je pripadlo Hrvaški.

Čez mejo je tudi igrišče nogometnega kluba Kapca. Slovenska vlada zato želi tukajšnjim nogometašem v sodelovanju z lendavsko občino zgraditi novo. Kot je dejal Janez Magyar, župan občine Lendava, se je država zavzela za financiranje igrišča.

VIR. siol.net

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V preddverju lendavske gledališke in koncertne dvorane so odprli razstavo z naslovom Ohranimo sledi – Pregled ljubiteljske gledališke dejavnosti.

Fotografije in drugo dokumentarno gradivo o zgodovini ljubiteljske gledališke dejavnosti v Lendavi so zbrali člani Sekcije za ohranjanje kulturne dediščine pri Društvu upokojencev Lendava, ki so v preteklih letih že pripravili razstave o drugih zgodovinskih temah. Razstavo so pripravili skupaj z Knjižnico-kulturnim centrom Lendava. Ob otvoritvenem dogodku so izdali bilten, v katerem so objavljeni ob dokumentarnemu gradivu še pogovori z nekdanjimi ljubiteljskimi gledališkimi igralci in režiserji, ki so jim na odprtju podelili tudi zahvale.

Obiskovalce prireditve je najprej nagovoril predsednik Društva upokojencev Lendava Aleksander Marič, ki je povedal, da so člani njihove sekcije za ohranjanje kulturne dediščine že izbrskali veliko zanimivega o zgodovini Lendave in okolice. V društvu deluje tudi gledališka skupina Kofetarji. Direktor Knjižnice-kulturnega centra Lendava Albert Halasz pa je poudaril, da je bilo v preteklosti v Lendavi gledališče pomemben del kulturne ustvarjalnosti in je tudi danes. Vsem, ki v društvu sodelujejo pri zbiranju zgodovinskega gradiva in njegovega predstavljanja javnosti pa se je zahvalila tudi vodja sekcije za ohranjanje kulturne dediščine Štefanija Feher.

Tokrat so se z razstavo osredotočili na lendavski oder in lendavske odrasle ljubiteljske gledališka skupine, je povedala koordinatorka pri pripravi razstave Eva Nađ. Najstarejše fotografije o gledališki skupini v Lendavi so iz dvajsetih let prejšnjega stoletja. Zgodovinski viri pričajo, da se je v petdesetih in šestdesetih letih zgodil prvi razcvet gledališke dejavnosti v Lendavi, v šestdesetih in do sredine sedemdesetih pa je sledil gledališki molk. Plodnejša pa je bila spet druga polovica sedemdesetih let in osemdeseta leta.

VIR vestnik / Jože G.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Lendavska občina finančni upravi sporoča, naj zavrača pritožbe zaradi plačila davka za nezazidana stavbna zemljišča
Murskosoboški finančni urad je julija izdal 6672 odločb o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) v lendavski občini (209 odločb je bilo izdanih pravnim osebam) in prejel 152 pritožb zoper njih od fizičnih in 20 od pravnih oseb. Skupaj so se torej zavezanci pritožili zoper 2,5 odstotka izdanih odločb, največ se jih je nanašalo na odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča.

Rešili 32 pritožb od 172
Omenjeno nadomestilo je tudi najbolj razburilo lastnike zemljišč v lendavski občini, saj je bilo odmerjeno prvič. Iz finančne uprave so nam sporočili, da med razlogi za pritožbe prevladujejo navedbe, da na teh zemljiščih ni možna gradnja, saj niso opremljena s komunalno infrastrukturo, da je teren neraven, da gre za plazenje tal, da uporabljajo ta zemljišča za kmetijske namene in na njih ne nameravajo oziroma ne morejo graditi.

"Do zdaj je rešenih 32 pritožb, od tega enajst pravnih in 21 fizičnih oseb. Vsem rešenim pritožbam je bilo ugodeno in so bile izdane nadomestne odločbe," so odgovorili iz finančne uprave, nadomestne odločbe pa so bile izdane predvsem zaradi spremembe lastništva nepremičnine. Preostale pritožbe so še v obravnavi, s tem, da je lendavska občina do zdaj poslala opredelitev za 106 zavezancev, od tega je za 32 pritožb predlagala ugodno rešitev, 74 pritožbam, ki se v glavnem nanašajo na nezazidana stavbna zemljišča, pa naj se ne bi ugodilo. Za 66 zavezancev finančni urad še čaka mnenje občine.

"Z mnenjem občine bomo zavezance, ki jim ni bilo ugodeno, seznanili, in če bodo vztrajali pri pritožbi, bomo pritožbe odstopili drugi stopnji," so še pojasnili v finančni upravi.

Sporna nezazidana zemljišča
Največji kamen spotike je torej odmera občinskega davka za nezazidana stavbna zemljišča, ki ga v lendavski občini doslej niso imeli. Lendavski občinski svet je junija lani sprejel sklep o izvajanju odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, po katerem soglaša s tem, da se dosedanja praksa neodmere in neplačila nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče fizičnim osebam zaradi visoke stopnje brezposelnosti nadaljuje tudi v letu 2018, čeprav je odlok o nadomestilu, sprejet leta 2017, v skladu z veljavnim zakonom o stavbnih zemljiščih predvideval odmero NUSZ tudi za nezazidana stavbna zemljišča. S tem se je občina odrekla prihodku v višini približno 70 tisoč evrov.

Zakaj občinski svet letos ni odločal na podoben način za letošnjo odmero? "S tem, ko je občina v letu 2019 izvršila odmero NUSZ za nezazidana stavbna zemljišča, je ravnala odgovorno in v skladu s področnim zakonom in občinskim odlokom. Kar bo občina v letošnjem letu lahko naredila, je, da bo zdaj, ko so znani vsi elementi odmere nezazidanih stavbnih zemljišč za leto 2019 (napake, nepravilnosti v bazi podatkov, vrednost točke ipd.), analizirala stanje in bazo podatkov za odmero leta 2020 popravila in posodobila. O spremembi vrednosti točke pa odloča občinski svet," so nam pojasnili v lendavski občinski upravi. Prav tako so poudarili, da je drugačno odločitev, kot velevata zakon in odlok, občinski svet sprejel samo za leto 2018, čeprav je tak sklep po mnenju zdajšnjega vodstva občine vprašljiv z vidika zakonitosti.

Nezazidana stavbna zemljišča v lendavski občini doslej sploh niso bila obremenjena s prispevkom
"Razlog, da odmera nezazidanih stavbnih zemljišč v letu 2018 ni bila izvedena, pa ni samo visoka stopnja brezposelnosti, temveč tudi dejstvo, da v letu 2018 baza podatkov za odmero NUSZ za nezazidana stavbna zemljišča ni bila pripravljena v takšni obliki, da bi omogočala izvedbo odmere in izdajo odločb. Zakon o stavbnih zemljiščih tudi ne predvideva splošne oprostitve posameznih kategorij odmernih predmetov na podlagi socialnih kazalnikov. Ti se določajo po preučitvi posamičnih primerov. Vse navedeno je razlog, da vodstvo občine občinskemu svetu ni predlagalo neodmere NUSZ za nezazidana stavbna zemljišča za leto 2019," so nam še sporočili iz lendavske občinske uprave.

VIR vecer.com Majda H.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Zaradi razmer na trgu bo grozdje ostalo nepobrano v petih do desetih odstotkih vinogradov

Trgatve so v glavnem končane, do oktobra ali vinotoka, kakor so ta mesec imenovali nekoč, pa bosta tu in tam čakali le še sorti šipon in renski rizling. Kakovost grozdja je letos visoka, saj peronospora ni terjala svojega davka kot lani, pridelek pa je v povprečju za petino večji. Sladkorne stopnje so visoke, kisline zelo nizke, to pa bo terjalo tudi več znanja pri kletarjenju.


Izkoriščajo nemoč malih
Kljub veselju ob spravilu pridelka so razmere na trgu glede prodaje grozdja in vina za marsikaterega vinogradnika zelo slabe. »Zaradi razmer na trgu bo ostalo kakih pet do deset odstotkov vinogradov nepobranih in te verjetno kmalu čaka sekira. Realen scenarij je, da se bodo zaradi starostne strukture vinogradov in tudi vinogradnikov površine z vinogradi do leta 2032 zmanjšale za polovico, na nekaterih območjih, kot je Prekmurje, pa še več,« je povedal Ernest Novak, strokovnjak za vinogradništvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota. »Opažamo tudi, da kdor ima kletne kapacitete in tržišče za prodajo vina, zdaj izkorišča razmere oziroma bolj nemoč malih vinogradnikov. Zaradi razmer in padca porabe vina se vinogradništvu v vinorodni deželi Podravje ne obetajo lepi časi.«

V Lendavi ni kupca grozdja
V najtežjem položaju so se letos znašli vinogradniki z območja Lendavskih goric, saj Kmetijska zadruga (KZ) Lendava, ki je doslej veljala za največjega kupca grozdja, tega letos ne bo odkupovala. »Že spomladi smo pričakovali, da bo letos drugače kot prejšnja leta, saj se z našimi kupci nismo uspeli dogovoriti o sklenitvi pogodb o prodaji tako grozdja kot tudi mošta,« so nam sporočili iz zadruge. V veliki meri je na to vplivala rekordna lanska letina, saj veliki vinarji kupujejo mošt na zalogo in ne le za tekoče leto. S tem, da so dogovori o nakupu pridelka propadli, je zadruga seznanila tudi lendavskega župana in občino zaprosila za pomoč, vendar je v kratkem času rešitev težko najti. Nekaj malega grozdja naj bi v Lendavi odkupilo le Kmetijsko gospodarstvo Lendava. »Težava je toliko večja, ker imajo manjši vinogradniki še zaloge lanskega vina, ki jim ga ni uspelo prodati, zato se mnogi sprašujejo, ali bodo grozdje sploh pobrali,« še ugotavljajo na KZ Lendava. Kljub civilni iniciativi za ohranitev vinogradništva na lendavskem vinorodnem območju se bo zaradi zdajšnjih razmer pri prodaji pridelka marsikdo še veliko prej odločil, da bo posekal trse, kot bi se sicer, z opuščenimi vinogradi pa se bo spremenila tudi podoba pokrajine, ki je vendar pomemben del turistične ponudbe.


Radgonske gorice kupujejo
Borut Cvetkovič, direktor družbe Radgonske gorice, je povedal, da je zaradi precejšnjega pojava oidija med vegetacijo kakovost grozdja zadovoljiva, letošnji pridelek pa glede na lansko rekordno letino in glede na zadnje desetletje povprečen. Trgatev zgodnjih sort so začeli že v zadnji polovici avgusta, pridelek pa bodo pospravili v začetku oktobra. Poleg zaposlenih delavcev so na sezonsko delo sprejeli dodatnih 50 delavcev, zanje pa so tudi organizirali avtobusni prevoz iz Murske Sobote.
Radgonske gorice bodo tudi letos odkupovale grozdje od pridelovalcev, s katerimi so sklenile pogodbo in ki so njihovi dolgoletni dobavitelji. Glede na sklenjene pogodbe bo skupna količina odkupljenega grozdja okrog dva milijona kilogramov. Cena grozdja je dogovorjena vnaprej in je nespremenjena zadnji dve leti. Bruto cena se giblje od 0,40 evra za kilogram za belo mešano vino do enega evra za sorto traminec, ki je tudi sorta najvišjega ranga. »V zadnjih letih je ponudba grozdja večja, kot so naše kapacitete,« ugotavlja tudi Cvetkovič. Na območju Ormoža odkupne cene grozdja še niso znane, ugotavlja Novak, informacij glede letošnjega pridelka in odkupa nam niso sporočili niti iz družbe Puklavec Family Wines, največjega vinarja na območju Ljutomersko-Ormoških goric v Podravju. Nobenega uradnega odkupovalca nimajo niti na Goričkem, saj Panvita Marof predeluje le lastno grozdje. 

Vesnik.si / Majda H. / Foto Nataša J.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Podžupan Občine Lendava, dr. Mihael Kasaš, zapušča mesto podžupana, saj odhaja na Agencijo RS za okolje (ARSO). Župan Janez Magyar je danes imenoval tri nove podžupane.
 
Kasaš je na zadnjih lokalnih volitvah kandidiral za mesto župana. Ob nastopu mandata Magyarja pa je bil januarja letos imenovan za podžupana in to funkcijo opravljal poklicno. Po dobrih osmih mesecih pa po poročanju portala Lendavainfo to funkcijo zapušča, saj odhaja na novo delovno mesto v Ljubljani, na ARSO.

Ob Kasaševem odhodu pa je župan Magyar danes že imenoval tri nove podžupane, ki pa funkcije ne bodo opravljali poklicno. Ivan Koncut bo zadolžen za področje turizma in športa, Otto Močnek za področje manjšine, Igor Kulčar, ki se je na zadnjih lokalnih volitvah prav tako bojeval za županski stolček, pa za področje okolja ter gospodarstva.

vir: pomurec.com / Foto: MMR

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Sedmim pomurskim občinam vključenim v sistem A pomurskega vodovoda grozi, da bodo morale vračati dobrih 24 milijonov evrov evropskih sredstev.
Včeraj so se na kriznem sestanku sestali predstavniki občin Črenšovci, Lendava, Dobrovnik, Kobilje, Odranci, Turnišče in Velika Polana ter Eko – Parka Lendava, ker občina Velika Polana naj ne bi spoštovala zavez, ki jih je dala pred gradnjo vodovodnega sistema.

Kot nam je povedala županja občine Črenšovci Vera Markoja, so se na kriznem sestanku sestali predstavniki občin Črenšovci, Lendava, Dobrovnik, Kobilje, Odranci, Turnišče in Velika Polana ter Eko – Parka Lendava in službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ker občina Velika Polana naj ne bi spoštovala zavez, ki jih je dala pred gradnjo vodovodnega sistema. Na sestanku so sprejeli sklepe, da mora občina Velika Polana do 15. oktobra skleniti upravljavsko pogodbo s podjetjem Eko – Park Lendava ter se do navedenega datuma tudi funkcijsko povezati v sistem A pomurskega vodovoda.

Občina uporablja svoj vodni vir
Sistem A je fizično dokončan že več kot tri leta, a občina Velika Polana še vedno ni priključena nanj, ampak se oskrbuje z lastnim vodnim virom, kar posledično pomeni, da se ne upošteva zapisano v kohezijskem projektu.

“Občina Velika Polana nekje od aprila 2018 ne uporablja vodnega vira Gaberje oziroma Turnišče. Oskrbujejo se s svojega občinskega vodnega vira,” nam pove direktor Eko – Parka Jožef Gerenčer.

Župan navedbe zanika
Pa ne samo to, na okoljskem ministrstvu celo trdijo, da je vodni vir v Veliki Polani neustrezen, kar pa župan občine Velika Polana Damjan Jaklin odločno zanika.

“Občina Velika Polana nima ločenega vodovodnega sistema in nima neustreznega vodnega vira,” pravi Jaklin in dodaja, da ni kriv, če opozorilo okoljskega ministrstva sloni na napačnih podatkih.

Velikopolanski župan nam na naše vprašanje, ali so podpisali pogodbo s skupnim upravljavcem Eko – Park Lendava ni dal jasnega odgovora, povedal nam je le, da je občina soustanovitelj podjetja.

Bodo vračali 24,5 milijona evrov?
Če župan Jaklin do 15. oktobra ne bo podpisal pogodbe z Eko – Parkom in se njegova občina ne bo priklopila na skupni sistem grozi občinam vračanje 24,5 milijonov evropskega denarja, kar bi za občine pomenilo velik udarec in zaustavitev investicijskih načrtov.
Na včerajšnjem sestanku se je sicer šest občin, ki so izpolnile svoje obveznosti iz pogodbe dogovorilo, da bodo v primeru, da bo treba vračati evropski denar, stroške sodno izterjale od občine Velika Polana.

VIR: sobotainfo.com