V zameno za podporo narodnostnega poslanca vlada velikodušna, namenila bo pet milijonov evrov za skupni sklad za razvoj obmejnih območij, ki ga je oktobra lani predlagal Viktor Orban.

Območje, kjer živi madžarska manjšina, bo vlada za lojalnost narodnostnega poslanca njenim predlogom bogato nagradila. To razkriva sklenjen dogovor o sodelovanju, ki sta ga podpisala tudi italijanski in madžarski poslanec v državnem zboru Felice Žiža in Ferenc Horvath. Ob tem pa je treba poudariti, da so pri nalogah, za katere se je vlada v zameno za naklonjenost finančno zavezala, povsem spregledali Madžare na Goričkem. Večina konkretnih nalog se namreč nanaša na lendavsko območje.

Dogovor o podpori manjšinskih poslancev vladnim predlogom ni nekaj novega, čeprav se je pri tem treba spomniti tudi na kritično držo, ki jo je do tega imel nekdanji poslanec Laszlo Gönc, in na njegovo odmevno nasprotovanje Cerarjevi vladi leta 2017 pri spremembi člena ustave oziroma spoštovanju odločbe ustavnega sodišča glede zasebne osnovne šole.

Zadruga in kupovanje zemlje
Tokratni dogovor je vreden pozornosti predvsem v delu, kjer so opredeljene in finančno ovrednotene konkretne naloge. Te so razdeljene v dva dela, in sicer na naloge, ki se morejo izvesti v zdajšnjem mandatu, in na naloge, ki bodo presegale mandat te vlade, vendar se bodo začele izvajati že v tem času.

Med navedenimi nalogami izstopa petmilijonska podpora vlade ustanovitvi sklada Pomurje - Porabje za razvoj narodnostno mešanega območja na obeh straneh meje, ki ga je oktobra lani ob obisku tedanjega premierja Marjana Šarca v Budimpešti predlagal madžarski kolega Viktor Orban. V ta sklad bi potem vlagala tudi madžarska država.
Za nadaljevanje programa spodbujanja gospodarske osnove madžarske narodnosti bo v obdobju 2021–2024 zagotovljenih 2,8 milijona evrov. Prav tako bo z dvema milijonoma evrov podprt projekt ustanavljanja zadruge na kmetijskem in vinorodnem območju ter nakup zemljišč, z letom 2021 pa bo tudi zagotovljen denar za njeno sistemsko financiranje, torej za delovanje in dva zaposlena. Vlada se je tudi zavezala, da bo leta 2021 in v prihodnje zagotovljenih 1,6 milijona evrov za urejanje kolesarskih stez, prednostno za tisto med Lendavo in Pincami ter Genterovci in Radmožanci. Tudi to nalogo in denar za izvedbo je treba videti v širšem okviru. Občine Lendava, Dobrovnik in Kobilje so se namreč že dogovorile za sodelovanje pri izvedbi regijskega projekta urejanja kolesarskih povezav, v katerega je med šestimi aktivnostmi že vključena gradnja dva kilometra dolge steze med Genterovci in Radmožanci. V njem pa ni odseka od Lendave do Pinc. Regijski projekt naj bi bil izveden do leta 2022, njegova vrednost je nekaj več kot milijon evrov, s tem da naj bi zanj skoraj 600 tisoč evrov zagotovile občine, razliko pa bi pridobili iz evropskih in državnih virov.

Ob tem spomnimo, da je Občina Lendava lani maja objavila javno zbiranje zavezujočih izjav interesentov za nakup kmetijskih zemljišč v lasti lokalne skupnosti, ki jih je dobila v last zaradi prevzema plačila domskega varstva starejših občanov. Ponudba občine je zajemala 168 parcel, raztresenih po vseh katastrskih občinah, vendar se je na razpis odzvalo le devet kupcev, ki so nakupno pogodbo sklenili za samo 33 parcel.

Denar za center v Radmožancih
Posebne pozornosti bodo deležne tudi pravice narodne skupnosti na področju vzgoje, izobraževanja, informiranja in delovanja mladih. Država bo prispevala 100 tisoč evrov za gradnjo centra v Radmožancih za zgodnjo obravnavo predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Kot smo že poročali, njegovo delovanje do zdaj ni bilo predvideno ne v javni mreži razvojnih ambulant niti v sistemu javnega izobraževanja, zato je bila gradnja centra sprva odložena, a priprave nanjo se zdaj v okviru Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS) nadaljujejo.

Vlada je prevzela tudi obveznost, da bo prihodnje leto namenila 50 tisoč evrov za priznanje posebnega statusa pomurskega madžarskega mladinskega društva za njegovo delovanje in sistemsko uredila financiranje za enega zaposlenega.

Ob tem spomnimo, da bo sosednja država začela obnavljati meščansko stavbo in objekt na njenem dvorišču v središču Lendave, ki ga je madžarsko zunanje ministrstvo kupilo oktobra lani, v njem pa bo nastal nov madžarski center. V delu dvoriščnega objekta bo tudi manjša dvorana s posebnim vhodom, namenjena organiziranju raznih prireditev.

Ravnateljem dodatek
Za potrebe dvojezičnega šolstva bodo v lendavski enoti Zavoda za šolstvo odprli dve novi delovni mesti, kar je ovrednoteno na 64 tisoč evrov, osem ravnateljev šol in njihovih namestnikov pa si na osnovi dogovora lahko obeta od 12- do 15-odstotni dodatek k osnovni plači. 150 tisoč evrov bo zagotovljenih še za dvig usposobljenosti pedagoških delavcev na območjih občin, kjer živi manjšina.
S 40 tisoč evri bodo podprte tudi tri nove zaposlitve, po ena na Zavodu za informativno dejavnost madžarske narodnosti in Zavodu za kulturo madžarske narodnosti Lendava, katerih ustanoviteljica je PMSNS, ena zaposlitev pa za delo na RTV Slovenija za potrebe Pomurskega madžarskega radia in studia Hidak - Mostovi.

vir: vestnik.si

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in madžarski minister za inovacije in tehnologijo Laszlo Palkovics sta danes na delovnem obisku v Lendavi, pred tem pa sta obiskala Maribor.

V Lendavi sta Počivalšek in Palkovics opravila bilateralni pogovor z namenom nadaljnje krepitve gospodarskega sodelovanja med obema državama. Srečala sta se z lendavskim županom Janezom Magyarjem, beseda pa je tekla o revitalizaciji industrijskega kompleksa v Lendavi ter o izkoriščanju geotermalnih virov in inovativni brezogljični proizvodnji energije.

Slovenski minister za gospodarski razvoj in tehnologije je ob robu srečanja povedal, da sta se z madžarskim kolegom Laszlom Palkovicsem letos srečala že tretjič, kar je dokaz dobrega sodelovanja med državama na vseh področjih. Trgovinska menjava je lani znašala 2,3 milijarde, v porastu so investicije na obeh straneh, rastejo pa tudi prenočitve madžarskih gostov, saj jih je bilo lani skoraj pol milijona. »Nadaljnje sodelovanje želimo ustvariti z vlaganji na področjih digitalizacije in zelenih tehnologij ter razvoja obmejnih področij,« je še izpostavil slovenski minister. Z obmejnimi območji je mislil na Porabje, Prekmurje in obmejni predel Avstrije, skupni projekt pa je načrtovana gradnja testne steze za električna in avtonomna vozila v Zalaegerszegu, kjer bodo priložnost dobili tudi študentje Univerze v Mariboru. Nosilec tega projekta bo Slovenija, medtem ko je Madžarska prevzela vodenje projekta skupnega nastopanja v Afriki Ministra sta se dogovorila, strokovni timi obeh držav pa se bodo srečali januarja prihodnje leto. »Verjamem, da bomo z boljšim medsebojnim sodelovanjem na vseh področjih začeli razbijati meje med obema državama. Tudi to, ki je v naših glavah. Fizično smo jo tako že odstranili," je še poudaril Počivalšek.

Madžarski minister za inovacije in tehnologijo Palkovics je izjavil, da so v Mariboru prisostvovali podpisu pogodbe o sodelovanju poslovnega grozda na področju avtomobilskih tehnologij. S projektom so začeli pred dvema letoma s podpisom sporazuma med Slovenijo, Madžarsko in Avstrijo z namenom, da bi pospešili sodelovanje med poslovnimi grozdi za izdelavo elektronskih avtomobilov. Drug dogodek delovnega srečanja ministrov obeh držav je bil obisk podjetja, ki je izrazilo željo, da bi se preselilo na Madžarsko. Največ je po mnenju madžarskega ministra prineslo srečanje v Mestni hiši v Lendavi. Spregovorili so namreč o položaju obmejnih območij, ki tako v Sloveniji kot na Madžarskem niso zanimiva za mlade in se po končanem šolanju ne vračajo domov.

Lendavski župan Janez Magyar je dejal, da je na pogovorih izpostavil potencial lendavske industrijske cone in opuščenega kompleksa Nafte Lendava ter možnost izkoriščanja geotermalne energije, saj bi ta zadostila tudi potrebam geotermalne elektrarne. Ministra sta sicer na novinarska vprašanja ponovila že znana dejstva v zvezi z gradnjo železniške povezave med Lendavo in Redicsem ter Term Lendava.

Oživitev Lendave
S srečanjem je bil zadovoljen tudi župan Magyar, ker sta ministra, kot je dejal, podprla idejo, da bi Lendavo kot nekoč močno gospodarsko središče oživeli, predvsem na nekdanjem Naftinem kompleksu.

Kot poroča STA je Počivalšek ob tem dejal, da je prostor zanimiv in da bo država naredila vse, da najde vlagatelja, ki bi tu vzpostavil proizvodnjo.

"Take naložbe bo naša država podprla, Lendava pa je mesto, kjer se lahko vlagatelj nadeja maksimalne, to je 20-odstotne podpore naložbi," je še dodal.

Železniško povezavo bodo proučili
Pobudo o železniški povezavi med madžarskim Redicsem in Lendavo in Beltinci bodo po besedsh Počivalška proučili. Za Terme Lendava, ki naj bi jih kupilo podjetje s kapitalom madžarske države, pa upa, da ga bodo razvijali boljše kot prejšnji lastniki.

Palkovics pa je na vprašanje o namerah kupcev odgovoril, da ima podjetje sedež v Sloveniji in da ni v pristojnosti vlade, da bi odločali, kaj se bo z njim dogajalo. Predvideva pa, da bo lastnik vlagal v dejavnost, ki je že tu.

vir: vestnik.si / N. Juhnov

Madžarska mreža poslovnih pisarn v srednji Evropi se širi, narašča tudi obseg poslov madžarskih podjetij v Pomurju.

Omrežje za razvoj gospodarstva srednje Evrope (CED), kakor se danes imenuje nekdanja poslovna mreža karpatske regije, v okviru katere deluje tudi pisarna v Lendavi, je tudi letos pripravilo predstavitev madžarskega gospodarstva v sklopu kmetijsko-živilskega sejma Agra v Gornji Radgoni, kjer so organizirali še poslovno srečanje za potencialne poslovne partnerje. Tako je letos na Agri CED omogočil predstavitev 13 madžarskim podjetjem. Med drugim so na skupni stojnici omenjena podjetja predstavljala čebelarske in tobačne izdelke ter naprave, tehnologijo za čiščenje zrn in predelovanje sadja, predstavila so tudi izdelke iz porcelana visoke kakovosti. Omenjeno omrežje je bilo pred leti med drugim ustanovljeno za pospeševanje gospodarskega sodelovanja med Madžarsko in območji, na katerih živijo pripadniki madžarske manjšine v zamejstvu.

CED najde tržišča
"Madžarski izvoz na slovenski trg se je od leta 2010 povečal za več kot 380 milijonov evrov in je lani presegel 1,14 milijarde evrov. Ta trend pomeni, da so slovenski potrošniki naklonjeni madžarskim izdelkom in storitvam z visoko dodano vrednostjo," pravi upravitelj CED Laszlo Csik. Slovenija je na Madžarsko lani izvozila za skoraj 878 milijonov evrov blaga, blagovna menjava med državama je tako lani presegla dve milijardi evrov. Direktor CED Peter Skapinyecz pravi, da se madžarski podjetniki največkrat na njih obrnejo s prošnjo za pomoč pri izvozu. V večini primerov jim po njegovih besedah pomagajo in najdejo ustrezno tržišče za njihove izdelke.

Število predstavništev v mreži se je po njegovih besedah povečalo z vsakim preoblikovanjem organizacije. CED, ki deluje kot neprofitna družba z omejeno odgovornostjo, ima 22 predstavništev v državah, ki mejijo na Madžarsko, in na Poljskem ter Češkem, medtem ko je poslovna mreža karpatske regije imela 13 predstavništev. Največ izdelkov prodajo na romunskem trgu, pri tem gre v glavnem za živilske izdelke, ki jih po besedah Skapinyecza največ prodajo tudi v drugih državah Evropske unije.

Največ prehranskih izdelkov in kmetijskega blaga, strojev

V času od leta 2013, ko je v Lendavi začela delovati pisarna CED, to vodi Jozsef Hera, se obseg poslov madžarskih gospodarskih družb veča tudi v Pomurju, pravi Skapinyecz in še dodaja, da skušajo čim več madžarskim podjetjem omogočiti prodor na slovenski trg. "Pomagamo tudi slovenskim podjetjem pri poslovanju na Madžarskem, a naša prioriteta je, da madžarski izdelki pridejo v Slovenijo."
​Tudi v Slovenijo izvozijo največ prehranskih izdelkov in različnega blaga, povezanega s kmetijstvom, od pridelkov do strojev. V CED pri tem tesno sodelujejo tudi z Zavodom za regionalni razvoj madžarske narodnosti Lendava, ki skrbi za izvajanje razpisov in delitev sredstev, ki jih madžarska država namenja za gospodarski razvoj na dvojezičnem območju v Pomurju. "Želimo, da bi bilo naše delo čim bolj usklajeno. Podobno je Madžarska denar za gospodarski razvoj plasirala tudi v druge države, na primer v Srbijo, Romunijo, Ukrajino in na Hrvaško," pojasnjuje Skapinyecz.

1,14  milijarde evra je bil madžarski izvoz v Slovenijo leta 2018.
878   milijonov evrov blaga je lani Slovenija izvozila na Madžarsko.
13     madžarskih podjetij se je letos predstavilo na Agri.

VIR: vecer.com