Na mednarodni likovni koloniji je ustvarjalo šest umetnikov iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske
V podstrešnih galerijskih prostorih lendavskega gradu so odprli razstavo skulptur v bronu, ki so nastale na 47. mednarodni likovni koloniji Lendava. Zgodovino kolonije je predstavil direktor Galerije - Muzeja Lendava Dubravko Baumgartner, likovna dela umetnostni zgodovinar Atilla Pisnjak, razstavo pa je odprl lendavski župan Janez Magyar.

Iz lastne livarne
Skulpturam v bronu, ki so nastale na prejšnjih likovnih kolonijah, so se pridružila likovna dela, ki jih je ustvarilo šest umetnikov iz treh držav: Stefan Lupino in Marijan Mirt (sedaj živi v Mariboru) iz Hrvaške, Janos Lipovics in Attila Rajcsok iz Madžarske ter Robert Jurak in Ferenc Kiraly iz Slovenije. Strokovni vodja odlivanja v bron je bil Franc Gerič, cizeler pa Laszlo Gere. Umetniki so svoje skulpture pripravili v nekdanji meščanski šoli v Lendavi, nato pa je potekalo odlivanje v Čentibi.

Mednarodna likovna kolonija v Lendavi poteka že od leta 1973 in je ena najstarejših v Sloveniji. Doslej je v Lendavi ustvarjalo okrog 200 priznanih umetnikov iz mnogih držav Evrope pa tudi iz Kitajske, Japonske, Združenih držav Amerike in od drugod. Do leta 2004 so na likovni koloniji sodelujoči slikarji in kiparji ustvarjali na platnu ali v marmorju, leta 2005 pa so v Galeriji - Muzeju Lendava kupili mobilno livarno in tudi prvič organizirali kolonijo, na kateri so odlivali v bron. To je zahteven postopek, ki poteka pri temperaturi okrog 1300 stopinj Celzija.

Manjka strokovnjakov
Največji izziv pri odlivanju v bron je dejstvo, da ni domačega strokovnjaka, ki bi opravil potrebne delovne procese, je povedal Dubravko Baumgartner. "Zato so Lendavo v preteklih letih obiskali številni strokovnjaki, mojstri odlivanja v bron iz tujine, in vsak od njih je s seboj prinesel kaj novega. Težave je povzročalo in še vedno povzroča to, da nimamo ustrezne delavnice."

Kolonija in zbirka sta edinstveni v Evropi
V Evropi je težko najti podobno likovno kolonijo, zato so priznani umetniki veseli povabila in tega, da bo njihova skulptura izdelana v tem materialu. Tudi zbirka, ki je nastala v petnajstih letih, je skorajda edinstvena v Evropi.

Ferenc Kiraly iz Lendave, ki je leta 1973 ustanovil likovno kolonijo, je izdelal skulpturo Trojnost. Sestavljena je iz treh likov, ki se dvigajo iz tal, potem pa se v zgornjem delu srečajo in rahlo prepletajo, je v predstavitvi razstave povedal Atilla Pisnjak. "Tovrstna vizualna formulacija je zelo blizu tistemu, kar trojstvo ali številka tri pogosto pomeni, to je simbioza razdvojenosti, kar je izraz enotnosti boga, vesolja in človeka." Ribji pogled je prva v bron odlita skulptura Roberta Juraka. Njegova dela pogosto odsevajo značilnosti rodne Prlekije. "Tak je tudi motiv ribe, ki na neki način simbolizira reko Muro, vendar s svojo prazgodovinsko obliko spominja tudi na fosile," je dejal Pisnjak.

Skulptura Janosa Lipovicsa Strast upodablja ponovno združitev moškega in ženske, kar nam umetnik predstavlja kot dejstvo, ne pa kot idealizirano lepoto telesne združitve, pravi Pisnjak. "Stephana Lupina poznamo predvsem kot mednarodno priznanega fotografa. Njegova stvaritev z naslovom Trofeja upodablja žensko nogo, ki s svojega malega podnožja vdira v prostor skoraj iz niča." Skulptura Marijana Mirta, poimenovana Gobec, od daleč prikazuje človeško figuro, če pa si jo ogledamo od blizu, ugotovimo, da je telo na zanimiv način okronano s pasjo glavo, manjkajo pa mu tudi roke. Delo Attile Rajcsoka Lendavska večerja je v bistvu košara sadja, sestavljena iz obgrizenih jabolk, ki imajo v različnih kulturah in religijah različen pomen. Jabolka nosijo zanj večkraten pomen, za umetnika so v bistvu neke vrste alfa sadeži.

vir: vecer.com / J. Gabor

Z razstavo grafik Marca Chagalla z naslovnom Stvarjenje in Biblija v Galeriji - Muzeju Lendava nadaljujejo s ciklom Velikani svetovne likovne umetnosti.

Na lendavskem gradu bo tako do 31. oktobra na ogled 135 grafik iz sicer izjemno velikega opusa enega najvidnejših in samosvojih slikarjev 20. stoletja, večina med razstavljenimi deli je posvečena bibijskim motivom.

Razstavo, ki je ob otvoritvi na grad privabila številne prijatelje in ljubitelje umetnosti, je s kratko predstavitvijo na pot pospremila kustosinja, dr. Katarina Mohar, odprl in s tem predal v roke obiskovalcem, pa minister za kulturo Anton Peršak. Posebno noto je slovesnosti dala violinistka Inga Ulokina, ki je zaigrala skladbo iz filma Schindlerjev seznam, kar ni naključna izbira, saj vemo, da je bil Chagall Jud, judovska skupnost pa je pomembno zaznamovala tudi zgodovino Lendave.

Po besedah dr. Moharjeve so razstavljena dela iz zbirke zasebnega nemškega zbiratelja Richarda H. Mayerja, ki ponuja vpogled v vrhunce Chagallovega grafičnega opusa. Bil je izjemno plodovit avtor, nenazadnje je ustvarjal skoraj tričetrt stoletja, preizkušal pa se je v vseh slikarskih tehnikah. »Osrednja pozornost pričujoče razstave je posvečena barvnim litografijam, ki so nastale kot ilustracije k Bibliji po umetnikovem potovanju v Palestino leta 1931, v poznih 50-ih letih 20. stoletja pa so bile v posebnih številkah pariške umetniške revije Verve odmevno predstavljene javnosti.

Razstavljene so skupaj z izborom Chagallovih grafik, v katerih je umetnik raziskoval svoje priljubljene motive, ki med drugim vključujejo podobe iz rodnega Vitebska, avtoportrete, portrete ljubezenskih parov, cirkusantov in muzikantov. Postavitev razstave tako celovito odstira pomemben del Chagallove umetniške dediščine,« je poudarila dr. Moharjeva, ki jo pri umetniku posebej nadušujeta otroškost in magičnost, ki ju nosi v sebi, s čimer je blizu tudi široki publiki. Če povzamemo na kratko, Chagall na enostaven način govori o kompleksnih stvareh.

Kot zanimivost povejmo, da je Chagall le redko podpisoval svoje grafike. »Podpisane imajo neprecenljivo vrednost, in nekaj takih je tudi v zbirki naše razstave,« je povedal Dubravko Baumgartner, direktor GML, in poudaril, da so prav vsa dela, ki jih razstavljajo v ciklu Velikani svetovne likovne umetnosti, originali. Postregel je tudi z nekaj številkami glede obiskanosti galerije. »Lani si je razstavo grafik Salvadorja Dalija ogledalo okoli 20.000 obiskovalcev, pričakujemo in upamo, da bo letos ta številka presežena.« To pomeni, da so razstave iz cikla najbolj obiskovane v Sloveniji, sama galerija pa s 27.000 tisč obiskovalci v lanskem letu sodi med najbolj obiskane v vzhodni Sloveniji.

Organizatorji razstave so na večer otvoritve poskrbeli še za pravi svetlobno barvni spektakel. Na pročelju gradu je temi zasijala projekcija grafik, ki so del razstave in pričarala vtis, da je ves grad oblečen v slikovit kolaž, ki je bil viden tudi iz mesta in še dlje, celo z mimobežne avtoceste.

Razstava Stvarjenje in Biblija bo na ogled do 31. oktobra 2018.

VIR: www.liza.si