Podrobnosti
Kategorija: Novice

Lendava bi kot kulturna prestolnica veliko prispevala na vseh področjih v ožjem in širšem prostoru, Evropa pa bi z izborom najmanjše kandidatke do zdaj pokazala, da ji je mar tudi za majhne oziroma najmanjše in da so pri ohranjanju Evrope in evropske ideje vsa mesta enako pomembna. Kandidatka sporoča, da natančno vedo, kaj hočejo, in bodo po tej poti šli v vsakem primeru. Gre za trajnosten in sorazmeren, a intenziven razvoj na kar najširšem področju kulture, ki bo "v prvi vrsti v dobrobit občanov in občank Lendave ter prebivalk in prebivalcev širše regije v čezmejnem prostoru, v katerem živimo skupaj z v projektu EPK 2025 pridruženimi partnerji", odgovarjajo v službi za stike z javnostjo v občini Lendava.

Razloge za kandidaturo utemeljujejo s tem, da je Lendava središče srednje Evrope, enako oddaljena od prestolnic držav na vzhodu, zahodu, severu in jugu. "Vpetost med dve tromeji zagotavlja povezovanje z mesti v regiji in tudi čez vse tri državne, danes evropske meje - madžarsko, hrvaško, avstrijsko. S tem je Lendava najbolj evropsko mesto med vsemi kandidati za naziv EPK 2025. Obenem pa je tudi najbolj tipično mesto: v Sloveniji živi več kot 50 odstotkov prebivalstva v mestih z manj kot pet tisoč prebivalci, zato je Lendava s svojo bogato kulturo, sobivanjem več narodov in narodnosti, večjezičnostjo, sožitjem več ver in zgodovinsko multikulturnostjo lahko najboljši primer, vzor in vzorec medgeneracijskega sodelovanja, socialne vključenosti in enakopravnosti vseh, ki se znajdejo na njenem območju, prebivajočih ter prihajajočih ali odhajajočih. Lendava je evropska resničnost, njena srž, njena esenca, njeno bistvo, ko ugasnejo spektakli in se začne resnično življenje, ko ljudje, povezani med seboj in z naravo, preprosto živimo in govorimo kulturo. Se razumemo," še pravijo.

Od ljudi za ljudi
Dogovore o partnerskih povezavah pri projektu EPK 2025 so z Občino Lendava podpisali že Svet pomurske razvojne regije, Mestna občina Murska Sobota, Knjižnica - Kulturni center Lendava, Međimurska županija, hrvaško mesto Čakovec, Hrvaško kulturno društvo Pomurje, Županija Zala, madžarsko mesto Zalaegerseg, Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost, Državna slovenska samouprava, Zveza Slovencev na Madžarskem in avstrijsko mesto Bad Radkersburg. Verjamejo pa, da tudi v duhu povezovanja manjših mest in regij Evrope predstavljajo vzorčen primer, kar je bilo izhodišče za ustanovitev Foruma Lendava - Europa Futura, ki vidi Lendavo kot evropski laboratorij in živ vzor evropske ideje sožitja in vzajemnega spoštovanja. "Naša majhnost je naša veličina, naša mejnost je naša širina, naša kultura je naša sredina. Smo vezivno tkivo srednje Evrope, tisti manjkajoči člen, ki povezuje ljudi, mesta, države in Evropo. Lendava je realnost tega prostora, njegov spomin in vizija hkrati. Lendava je prispodoba Evrope sobivanja različnih kultur v enovitem in večnacionalnem prostoru, kot sodelovanja držav v vsakdanji komunikaciji in prehajanju ljudi, izmenjavi znanj, vedenj in izkušenj, solidarnosti in vzajemnosti, občutku za soljudi in visoko razviti kulturi oziroma kulturah, vključevanju in upoštevanju, uporabi naravnih virov in drugih dobrin, ki so na voljo vsem. Takšen je tudi program Lendava 2025: od ljudi za ljudi," sporočajo iz lendavske občine.

Podrobnosti programa ne razkrivajo, a navajajo, da imajo zagotovljene vse potrebne zmogljivosti za izvedbo dogodkov, človeške, materialne in infrastrukturne. Kandidatura Lendave, zatrjujejo, vsebuje vse potrebne elemente, organizacijsko strukturo, medmestna in mednarodna sodelovanja, svetovne dogodke z domačimi in tujimi umetnicami in umetniki ter vključevanje lokalnega in regionalnega, tudi čezmejnega prebivalstva, je finančno pripravljena v okviru zmožnosti mesta in sredstev, ki jih je uradno obljubila država. "Infrastruktura, ki jo imajo na razpolago za izvedbo dogodkov, je kakovostna, o čemer pričajo tudi številni vrhunski in mednarodno odmevni dogodki, nekaj projektov imamo pripravljenih, nekatere prenove objektov pa so že v teku. Imamo sprejet program investicijskih vlaganj v okviru lokalnega kulturnega programa in kandidature za evropsko prestolnico kulture. Z nazivom EPK bi dobili še širšo dimenzijo in dinamiko."

Realen program
Župan Lendave Janez Magyar pa javnega pisma, v katerem kandidatke za naziv EPK pišejo vladi, da ta načrtuje premalo denarja za projekt, ni podpisal. "Čeprav vsa mesta kandidiramo na istem razpisu pod istimi pogoji in kriteriji, je dejstvo, da državna kulturna politika namenja preko 75 odstotkov sredstev institucijam in organizacijam v glavnem mestu in manj kot 25 odstotkov sredstev vsem drugim v Sloveniji, s čimer se pospešuje centralizacija. Ob rezanju mnogih javnih storitev smo v Lendavi še vedno brez železniškega javnega prevoza; iz Lendave v prestolnico lahko pridemo preko Čakovca in Zagreba, zato je kakovosten javni prevoz tudi eden naših projektov v okviru EPK 2025. Zahtevanih 30 milijonih evrov bi koristilo kvečjemu Ljubljani, saj najverjetneje preostale kandidatke za naziv EPK nimajo ustreznih paritetnih sredstev v proračunih za kulturo oziroma bi ekspertna komisija te vloge ocenila kot nerealne in neizvedljive in predvsem netrajnostne. Pri projektu EPK pa je izrazit poudarek prav na izvedljivosti in trajnosti. Lendava lahko z 10 milijonov evrov državnih sredstev in svojim lastnim proračunom ter drugimi viri povsem realno izpelje program EPK 2025, kar smo tudi podali v naši vlogi. To je naše stališče glede financiranja ministrstva, obenem pa kolegialno podpiramo prizadevanja preostalih kandidatk."

vir: vecer.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Lendavska ljudska univerza te dni praznuje 60 let obstoja. V preteklem letu se je v okviru ljudske univerze izobraževalo več kot 2.500 udeležencev, izvedenih je bilo skoraj 7.000 izobraževalnih ur. Še pred desetletjem se je to zdel neuresničljiv cilj.

Ob tej priložnosti smo se o dolgi poti, od začetkov zavoda do sedanjih izzivov v izobraževanju odraslih, pogovarjali z direktorico Rahelo Hojnik Kelenc.

Šest desetletij delovanja je dejstvo, s katerim se lahko pohvali le majo podjetij, kaj šele izobraževalnih zavodov v Sloveniji. Pa vseeno, kaj tovrsten mejnik, h kateremu ste s krmarjenjem prispevali tudi sami, pomeni?

Obletnice so navadno tisti opomnik, ko se za trenutek ustavimo, ozremo na prehojeno pot in spomnimo tako obdobij vzponov kot tudi padcev. Zagotovo je bilo v teh šestih desetletjih narejenih veliko drobnih korakov, ki so vodili k temu, da smo se iz majhne organizacije za izobraževanje odraslih prelevili v moderno lokalno središče vseživljenjskega učenja z bogato programsko ponudbo. Moji predhodniki so v Lendavi ustvarili trdne temelje izobraževanja odraslih in s svojim delom na ljudski univerzi pustili neizbrisen pečat. Na takšnih temeljih pa je lahko graditi naprej. Ob tem ne smem pozabiti omeniti Občine Lendava, ki je naš ustanovitelj in odličen sogovornik, ki razume pomen izobraževanja odraslih in nas spodbuja pri delu, obenem pa med občani krepi zavest o pomenu vseživljenjskega učenja.

Vsak začetek je težak, pravijo. Kako se spominjate svojih začetkov delovanja na Ljudski univerzi Lendava? Razmere, v katerih ste prevzeli vodenje, so bile zagotovo drugačne, kakršne so danes.
Res ni bilo preprosto, predvsem zato, ker sem bila pred tem učiteljica, vodenje organizacije pa se krepko razlikuje od poučevanja. Na začetku sem se morala kar veliko učiti, predvsem pa si izoblikovati način vodenja. V teh osemnajstih letih, odkar sem zaposlena na ljudski univerzi, je bilo pred mene in moje sodelavce postavljenih veliko izzivov, prebrodili pa smo tudi dve večji krizi, in sicer je bil to čas, ko se je stara finančna perspektiva končala, nova pa se še ni začela. S čudovitimi sodelavci, ki jih imam, so bili tudi ti padci lažji, saj so mi ves čas stali ob strani in razumeli nastale razmere. Pravzaprav sem ugotovila, da se povezanost in medsebojno zaupanje v kolektivu močno razvijeta prav v kriznih časih. In če me danes vprašate, ali bi se še enkrat podala na isto pot, vam lahko z gotovostjo potrdim.

V več kot pol stoletja delovanja ali lahko sploh govorimo o številkah udeležencev in izvedenih programov? Na katerem področju oziroma po katerih programih je bilo skozi leta največ povpraševanja in na katerih področjih po vašem mnenju delamo premalo?

Tako število udeležencev kot število izvedenih andragoških ur iz leta v leto rasteta. Še pred desetletjem smo bili veseli, če se je v našem javnem zavodu letno izobraževalo okoli 600 udeležencev in smo izvedli vsaj 3000 andragoških ur. V preteklem letu smo presegli magično mejo 2500 udeležencev in izvedli skoraj 7000 izobraževalnih ur. Res je, da ne izvajamo več toliko programov formalnega srednješolskega izobraževanja, je pa zato iz leta v leto večje povpraševanje po poklicnih usposabljanjih in po neformalnih programih izobraževanja. Spremembe v svetu vplivajo tudi na spremembe v izobraževalnih organizacijah, predvsem v izobraževanju odraslih, kjer se moraš kar se da hitro prilagoditi trenutnim razmeram. Prav zaradi tega je pri pripravi izobraževalne ponudbe sodelovanje z lokalnim okoljem izjemno pomembno.

Ste ena redkih izobraževalnih ustanov, ki ruši ovire in tudi predsodke na področju vključevanja pripadnikov romske skupnosti. V večini primerov slišimo, da se Romov ne da uspešno vključiti v izobraževalne programe, vi ste pri tem, predvsem v zadnjih letih, zelo uspešni. Kje se skriva recept za uspešno sodelovanje s pripadniki romske skupnosti?

Menim, da je ključnega pomena sprejemanje. Pri nas se pripadniki romske skupnosti enakovredno vključujejo v vse izobraževalne programe iz naše ponudbe, nekateri programi pa so namenjeni samo njim. Moj dober prijatelj, ki je Rom, mi je pred leti zaupal začetek recepta: "Nikoli ne delaj za Rome brez Romov." Njegov nasvet vedno upoštevam, zato imamo tudi na ljudski univerzi dve sodelavki, pripadnici romske etnične manjšine, in njuna navzočnost je pri delu s pripadniki romske skupnosti izjemno pomembna. Velik napredek je bil na področju izobraževanja pripadnikov romske skupnosti storjen, predvsem odkar izvajamo dva večja nacionalna projekta, namenjena Romom. S projektoma Večnamenskega romskega centra (VNRC) Dolinsko in Socialno aktivacijo nam je uspelo narediti velik premik v miselnosti, saj tudi pri Romih postaja izobraževanje vrednota. To se najboljše kaže v tem, da se tudi vsi romski mladostniki po končani osnovni šoli vpišejo v srednjo šolo in so pri nadaljevanju izobraževanja uspešni.

Šestdeset let delovanja ljudske univerze zaznamujete prav te dni, zagotovo se ozirate tudi v prihodnost, kaj si želite za zavod, njene zaposlene in navsezadnje za prihodnje udeležence programov?

Delam v čudovitem kolektivu in mislim, da je v tako turbulentnem času to največ, kar si lahko želim. Upam, da bomo še naprej vsaj toliko podjetni, kot smo bili do zdaj, predvsem pa, da naš vir idej ne bo nikoli usahnil. Vsem, ki zjutraj sedemo v pisarne, izobraževanje odraslih ni služba, ampak poslanstvo. Skupaj z našimi zunanjimi sodelavci razvijamo talente naših udeležencev, uresničujemo želje številnih posameznikov in jih vodimo skozi izobraževalne programe, mnogokrat pa prevzamemo tudi vlogo zaupnika in motivatorja. Mi delamo z ljudmi za ljudi in to je tisto, kar šteje. Naši uspehi niso suhoparne številke iz statistike. Pogosto niso merljivi, saj so to zgodbe, ki so v svojem bistvu nemerljive, ogrejejo pa srca. Prav takih zgodb si želimo tudi v prihodnje.

vir:rtvslo.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V prostorih lendavske Nafte 1903 je potekala tiskovna konferenca ob začetku priprav na spomladanski del sezone. Govora je bilo predvsem o pripravah, prihajajočih prijateljskih tekmah, ciljih za tekočo sezono ter prihodih in odhodih.

Zimski prestopni rok je tudi v člansko ekipo Nafte prinesel nekaj sprememb. Pod vodstvom novega trenerja Dejana Dončiča trenutno trenira 22 igralcev.

Lendavčane so zapustili Zoltán Tóth, Dávid Bognár, Dániel Szökrönyös in Samo Žalik. Stjepan Oštrek pa bo kot posojeni igralec zastopal barve ZTE-ja iz madžarskega Zalaegerszega.

Do sedaj imajo tudi en potrjen prihod. Iz kluba Ajka, ki igra v 2. madžarski ligi, v Lendavo prihaja Dominik Molnár. 19-letni osrednji/defenzivni vezist je bil tudi madžarski reprezentant v mladih selekcijah U17 in U19.

K pripravam članske ekipe so vključeni tudi štirje perspektivni mladi igralci iz mladinske ekipe Nafte, in sicer vratar Bojan Cigut ter igralci Dániel Fekete, Mateo Šupljika in Sašo Pavšič.

Za cilje v spomladanskem delu sezone so povedali, da si želijo v prvenstvu priti čim višje. »Želimo odigrati eno lepo prvenstvo, želimo osvojiti čim več točk,« so povedali. V Pokalu Slovenije pa si seveda želijo v finale in upajo, da se bodo tam srečali z Muro.

Prijateljske tekme:

18.01. ob 13:00 – Celje (1. SNL)
25.01. – Héviz (3. madžarska liga)
01.02. – Varteks (3. hrvaška liga)
08.02. – Szentlőrinc (3. madžarska liga)
12.02. – Komarno (2. slovaška liga)
15.02. – Puskás Akadémia II (3. madžarska liga)
19.02. – Simer Šampion (3. SNL)
22.02. – Podvinci (3. SNL)
26.02. – Turnišče (Pokal MNZ Lendava)
29.02. – Nagykanizsa (3. madžarska liga)

vir: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V soboto, 18. januarja bo potekal kongres stranke DeSUS, na katerem bodo poleg predsednika volili tudi nove - tri podpredsednike.
Izvršni odbor DeSUS je konec novembra po predstavitvi Karla Erjavca, Aleksandre Pivec in Boruta Stražišarja za predsednika stranke potrdil njihove kandidature za volilni kongres stranke, ki bo to soboto.  Vodja poslancev DeSUS in pomurski poslanec Franc Jurša je pred dnevi pojasnil, da bo na kongresu podprl kandidaturo dolgoletnega predsednika DeSUS Karla Erjavca.

Balažek kandidat za podpredsednika stranke
Bodo pa na sobotnem kongresu stranke DeSUS volili tudi tri podpredsednike oziroma podpredsednice stranke.

Med osmim kandidati je tudi nekdanji župan Občine Lendave Anton Balažek.

Spomnimo, da je Balažek lanskega oktobra odstopil s položaja svetnika v občinskem svetu občine Lendava.
Poleg Balažka se za mesto podpredsednika stranke DeSUS potegujejo še Saša Ivan geržina, Primož Hainz, Jelka Kolmanič, Emil Kumer, Anita Manfreda, Branko Simonovič ter Jožef Žnidarič.

vir:sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Objekt nekdanje srednje šole v prihodnosti socialni center.
Objektu nekdanje Dvojezične srednje šole v Lendavi se obetajo nove vsebine. S sanacijo in spremembo namena uporabe bodo tam vzpostavili socialni center.

Ministrstvo za izobraževanje, lastnik objekta nekdanje srednje šole, je že leta 2015 dalo soglasje za brezplačni prenos objekta na Občino Lendava. Nekdanja dvojezična srednja šola bo zdaj kmalu prešla v lastništvo Občine Lendava, ta pa bo v zameno na Ministrstvo za izobraževanje prepisala svoj tretjinski lastniški delež v športni dvorani DSŠ Lendava.

Po pojasnilih lendavske občine je objekt bivše srednje šole zaradi dostopnosti in bližine doma za upokojence primeren za socialne vsebine, kot so na primer varovana stanovanja, dnevna oskrba starostnikov in podobno. Cilj pa je vzpostavitev socialnega centra, ki bi združeval vsebine, namenjene starejši in bolj ranljivi populaciji.

Precejšen zalogaj
V proračunu za leto 2020, ki so ga občinski svetniki že potrdili, so tako predvidena sredstva tudi za ureditev omenjenega centra. Na začetek same sanacije bo sicer treba še nekoliko počakati.

Dela bo vsekakor precej. Prostori so namreč po več kot desetih slabega ali celo ničnega vzdrževanja že v obupnem stanju. Ponekod je stene na primer že načela vlaga.

»Projekt bi bilo dobro oblikovati kot skupen projekt več ministrstev, Občine Lendava in Doma starejših Lendava,« razmišljajo v Občini Lendava, kjer pričakujejo, »da se bodo aktivnosti za pridobitev lastništva izvedle v 1. polovici leta 2020 in začele aktivnosti za pridobitev projektne dokumentacije in iskanja ustreznih virov in partnerstev za izvedbo projekta.«

vir:sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Zavod za blagovne rezerve in Petrol imata v Lendavi uskladiščenih okoli 150 milijonov litrov dizelskega goriva, kar je približno četrtina varnostnih zalog države. Naftna skladišča sedaj obnavljajo in posodabljajo infrastrukturo.

Lendava je železniško s Slovenijo povezana le čez Hrvaško skozi Mursko Središče in Čakovec do Središča ob Dravi in Ormoža, sedemkilometrsko progo z madžarskim Redicsem pa so odstranili takoj po drugi svetovni vojni. To predstavlja težavo tako za skladiščenje rezerv kot za gospodarstvo.

Za nemoteno delovanje skladišča, torej vsakoletne menjave goriva, pa tudi za morebitno sproščanje goriva na trg v izrednih razmerah, je nujna obnova industrijskega tira in njegova vključitev v javno železniško omrežje. Ta tir na območju nekdanje Nafte bodo začeli zdaj obnavljati, so za STA pojasnili na Zavodu za blagovne rezerve.

Ob povezavi Lendave s preostalim železniškim omrežjem v Sloveniji bi bil transport zagotovo še nekoliko cenejši in hitrejši kot zdaj, dodajajo na zavodu. Prevoz po železniških tirih bi zmanjšal obremenitve okolja, saj bi bilo manj cestnega transporta, in povečal varnost prevozov, znižali bi se tudi stroški prevoza.

"Prepričani smo, da bi se v menjave goriva lahko vključilo še več naftnih podjetij, s čimer bi se povečalo konkurenčnost posla, zato vsekakor podpiramo prizadevanja za gradnjo železniške proge od Lendave do Beltincev, saj menimo, da bi to imelo pozitivni učinek za razvoj gospodarstva tega dela Slovenije," so za STA povedali na zavodu. Zmogljivosti v Lendavi sicer ne nameravajo povečati.

Na Petrolu za STA pojasnjujejo, da gre tudi v Lendavi za stalna vlaganja v obnovo in modernizacijo skladiščnega poslovanja, ki so potrebna za nemoteno in varno obratovanje skladišč.

Petrol je "vsekakor zainteresiran za vzpostavitev neposredne železniške povezave skozi slovensko ozemlje do madžarskega železniškega omrežja, kar pa ni odvisno samo od naše družbe, saj pri tem sodeluje več pravnih subjektov, od Slovenskih železnic do ministrstev in občine Lendava". Petrol je sicer odgovoren za del industrijskega železniškega tira neposredno v samem skladišču.

Želijo povezave s progo v Beltincih in proti Redicsu

Želijo si povezave s progo v Beltincih, pa tudi povezavo proti Redicsu. Zato je lendavski župan Janez Magyar na začetku leta predsedniku vlade in ministrom poslal poziv za gradnjo.

"Obe povezavi sta za našo državo ključnega pomena, Madžarska je močno gospodarsko razvita in naše koprsko pristanišče potrebuje za pretovor blaga. Navsezadnje se vsak prevoz tudi plača, železnica je dobra alternativa cestnemu prometu, ki obremenjuje okolje, in verjamem, da se bo tu kaj premaknilo," je za STA povedal Magyar.

Na ministrstvu za infrastrukturo so  marca lani pojasnili, da omenjeni progi nista v kratkoročnih načrtih Slovenije, saj je študija pokazala, da je izkazana interna stopnja donosnosti prenizka in je zato ekonomska upravičenost gradnje vprašljiva. Bodo pa študijo ustrezno dopolnili in jo znova proučili. Po navedbah STA pa bodo ne glede na to, začeli pripravljati državni prostorski načrt za povezavo Beltinci-Lendava-Redics, na podlagi katerega bo možno traso umestiti v prostor.

vir:pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

"Dotikamo se vseh perečih problemov, pridružili so se nam evropsko znani umetniki. Verjamemo, da je Lendava edina prava kandidatka za EPK 2025, ker tukaj kulturo živimo in govorimo," je prepričana Katjuša Kranjc.

Arhitektka in oblikovalka je članica ožje delovne skupine za pripravo prijavnega gradiva za kandidaturo tega mesta za evropsko prestolnico kulture (EPK) za leto 2025, ki ga bodo danes iz Lendave odpeljali v Ljubljano.

Vsebina gradiva sicer seveda ostaja skrivnost, na današnji predstavitvi pa so povedali, da bi Lendava z nazivom EPK veliko prispevala na vseh področjih v ožjem in širšem prostoru. Evropa pa bi z izborom najmanjše kandidatke do zdaj pokazala, da ji je mar tudi za majhne oziroma najmanjše ter da so vsa mesta enako pomembna pri ohranjanju Evrope in evropske ideje, so še ocenili v delovni skupini.

"Goli in bosi" začeli od začetka
V odboru delovne skupine so poleg Katjuše Kranjc in župana Janeza Magyarja bili še Rok Petje z zavoda za turizem in razvoj Lendava ter Tanja Šimonka, vodja oddelka za družbene dejavnosti občine Lendava, pridružili pa so se jim še Matej Fišer, Janez Balažic in Peter Tomaž Dobrila.

"Imamo marsikaj, kar v velikih mestih manjka, in to bi radi delili, obenem pa opozorili, za kaj smo prikrajšani, da veliki prisluhnejo majhnim," je še dejala Katjuša Kranjc in dodala, da so kljub majhni ekipi pripravili dobro prijavo, a da ne bi uspeli brez pomoči številnih Lendavčanov, živečih doma ali po svetu. Pomagali so tudi tisti, ki jim je po njenih besedah mar za Lendavo, in tako so skupno prispevali več kot 50 mnenj in idej.


Odhod nezadovoljnih nosilcev lendavskega projekta EPK, nova ekipa še ni sestavljena
Župan Magyar je spomnil na začetek leta, ko so jih zapustili dotedanji nosilci projekta in so ostali brez vsakega dokumenta, goli in bosi, kot je dejal, in začeli od začetka. "Pozvali smo ljudi, domače in iz tujine, odzvali so se številni in se poistovetili z Lendavo. Izbrali smo vsebine in z veseljem so se nam priključili ali nas podprli, saj lahko le skupaj dosežemo preboj in s tem malim mestom Evropi pokažemo, kaj imamo," je dejal župan, prepričan, da množična podpora pomeni, da so na pravi poti in da je Lendava sposobna postati nosilka naziva EPK.

Kapital, ki ga konkurenti nimajo
V Lendavi poleg Slovencev živijo Madžari, Hrvati, Romi in Srbi. Njihovo sožitje in sodelovanje je po Magyarovem mnenju zavidljivo tako v Sloveniji kot v EU-ju. "To moramo pokazati, da združujemo veliko – na vse strani, prek meja. To je kapital, ki ga naši konkurenti nimajo," je še povedal lendavski župan. Kandidaturo Lendave so med drugimi podprli hrvaška Medžimurska županija, madžarska Zalska županija, avstrijska Radgona, svet pomurske regije, Državna slovenska samouprava na Madžarskem in Zveza Slovencev na Madžarskem, Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost, Hrvaško kulturno društvo Pomurje, občine Murska Sobota, Čakovec in Zalaegerszeg.

vir: rtvslo.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na mostu čez Muro pri Petišovcih je bilo tradicionalno srečanje slovenskih in hrvaških policistov. Pridružila sta se jim tudi župana Lendave in Murskega Središča, z mostu pa sta tokrat v Muro odleteli kar dve policijski kapi.

Če leto 2019 zaradi arbitražnega spora ne prinaša pomiritve v slovensko-hrvaških odnosih na politični šahovnici, pa policisti na južni meji z obeh strani Mure dokazujejo, da pri svojem delu vsakodnevno presegajo nesoglasja politikov in igrajo kot ena ekipa. To dokazujejo tudi s prednovoletnim metanjem policijske kape v reko Muro.

Na mostu čez Muro pri mejnem prehodu Petišovci se srečujejo že od leta 1992. Od takrat kapo s slovenskim in hrvaškim napisom v reko, ki združuje, simbolno vržejo vsako leto. Navdihujočo tradicijo so zaradi spornih odločitev z arbitražo sicer prekinili za štiri leta, lani pa so jo znova obudili.

Po besedah predstavnikov obeh policij je njihovo sodelovanje dobro, morebitne težave pa rešujejo sproti. Na prehodu, ki ga letno prečka okoli tri milijone potnikov, so letos prijeli dva migranta, ki sta hotela v Slovenijo. Na zeleni meji je bilo podobnih primerov več, vendar v primerjavi z drugimi policijskimi upravami ne veliko.

O sožitju ljudi in dobrem sodelovanju, letos nadgrajenem s podpisom listine o sodelovanju, sta govorila tudi župana Lendave in Murskega Središča Janez Magyar in Dražen Srpak. Magyar je ob tem dejal, da se trudijo občanom z obeh bregov Mure čim bolj olajšati pot na eno ali drugo stran, in napovedal še boljše sodelovanje na vseh področjih. Zlasti pri varovanju okolja, saj je ob Muri razglašen biosferni rezervat pod okriljem Unesca.

vir:siol.net

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Novembra so potekala nova pogajanja o finančnem delu nakupne pogodbe – Domnevno so prinesla nižjo kupnino

Šele 18. decembra letos, skoraj leto in pol po sklenitvi kupčije o prodaji Term Lendava madžarskemu skladu Comitatus Energia, je prišlo do dokončnega podpisa pogodbe med Savo Turizmom in skladom v stoodstotni lasti sosednje države. Pri tem ni pomembno zgolj vprašanje trajanja posla, ampak tudi spremembe, ki so se v tem času zgodile in so vplivale na prvotne dogovore ter na končno inačico pogodbe.

V prid načrtom ministra
Doslej smo že spoznali, da Madžari posle sklepajo za tesno zaprtimi vrati in molčečnost pred sklenitvijo posla in po njej terjajo tudi od partnerja, prav tako vemo, da jih izpeljejo tako, da podatki niso javno preverljivi, a kljub temu praznih rok glede informacij iz ozadja nismo ostali. Zelo pomenljiva in povsem točna je informacija, da bo kljub prodaji podjetja Terme Lendava upravljanje tega turističnega kompleksa za zdaj ostalo pod Savo Turizmom. Zakaj madžarski sklad, ki je v času od prvega dogovora o nakupu do zdajšnje končne sklenitve pogodbe prešel od madžarske naložbene agencije k madžarskemu zunanjemu ministrstvu, ne prevzema v svoje roke tudi upravljanja Term Lendava, lahko le ugibamo. Drznemo pa si zapisati, da ta poteza vendar ustreza načrtom ministra Zdravka Počivalška, da poveže slovenski turizem pod skupno streho in ga s tem obvaruje pred prevzemom srbskega tajkuna Miodraga Kostića.

Točna je tudi informacija, da bo kupec ohranil vse zdaj zaposlene, razen tistih, ki opravljajo storitve zdravstvene rehabilitacije za javno zdravstvo, za katere je bilo že na začetku rečeno, da ne bodo prešli k novemu delodajalcu. Prav tako ostaja nespremenjena obljuba, da bo kupec Term Lendava vlagal v razvoj turizma.

O kupnini ugibanja
Povsem nepreverljiva pa je informacija glede višine kupnine, čeprav je tudi ta prišla iz krogov, ki jim lahko verjamemo. Kupnina naj ne bi bila več devet milijonov evrov, kot je bilo najprej rečeno, ampak bistveno manj. O finančnem delu pogodbe naj bi v začetku novembra potekala nova pogajanja. Terme Lendava morajo namreč v povezavi s pridobljeno koncesijo o uporabi geotermalne energije izpeljati energetsko sanacijo, ta pa naj bi bila ocenjena na okoli 2,4 milijona evrov. O tem znesku kupec lani naj ne bi vedel ničesar, se je pa menda za skrite napake zavaroval v višini dveh milijonov evrov.

Uradno nam teh informacij kot tudi drugih v zvezi s poslom v Savi Turizmu niso potrdili, z gospodarskega ministrstva pa so nam poslali to sporočilo: »Z omenjeno domnevno manjšo kupnino nismo seznanjeni, saj nismo bili v stiku s kupcem. Imamo pa zagotovila predstavnikov madžarske vlade, da bo kupec vlagal v nadaljnji razvoj Term Lendava. Razvoj te družbe je namreč pomemben za nadaljnji razvoj tega dela severovzhodne regije Slovenije kot tudi za trajnostni razvoj slovenskega turizma.«
In prav s tem zadnjim delom odgovora pritrjujejo naši domnevi, da je kljub prvotnemu nasprotovanju Počivalška poslu z madžarskim kupcem ta zdaj dobrodošel.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Dejan Dončić, ki je nazadnje sedel na klopi slovenskega prvoligaša Triglava iz Kranja, ima novo službo. Našel jo je v Lendavi pri tamkajšnjem drugoligašu Nafti, s katerim je podpisal pogodbo do leta 2022.

V prvem delu sezone je Nafto, ki je po prvem delu sezone na četrtem mestu drugoligaške prvenstvene razpredelnice, uvrstila pa se je v polfinale pokala, vodil Slovak Marian Sluka, s katerim pa so se v Lendavi po koncu jesenskega dela sezone razšli.

Slaba dva tedna so Lendavčani potrebovali, da so imenovali novega trenerja, zdaj pa so sporočili, da bodo v nadaljevanju sezone sodelovali z Dejanom Dončićem, 47-letnim slovenskim trenerjem, ki je bil od julija 2018 do septembra letos trener kranjskega Triglava, pred tem pa svoje delo opravljal v trenerskem štabu Domžal.

Zdaj je pred novim izzivom na samostojni trenerski poti, saj je podpisal pogodbo z nekdanjim slovenskim prvoligašem, ki se želi v prihodnosti vrniti med elito.

"Štejem si v veliko čast, da sem postal član najstarejšega kluba v Sloveniji. Ko me je vodstvo kluba povabilo k sodelovanju, mi predstavilo ustroj kluba in pogoje dela, moja odločitev ni bila težka. Prihajam v urejeno in pozitivno sredino. Prepričan sem, da bomo v prihodnjih letih skupaj dosegali cilje, ki si jih naši navijači želijo in zaslužijo," je Dončić povedal v prvi izjavi v vlogi trenerja najstarejšega slovenskega nogometnega kluba, ki je bil ustanovljen daljnega leta 1903.

VIR: siol.net

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občinski svet Občine Lendava se je v sredo, 18. decembra, sestal na seji, kjer je v drugem branju soglasno potrdil predlog proračuna za leto 2020. Višina proračuna znaša dobrih 14 milijonov evrov.

Skupni prihodki proračuna Občine Lendava so v splošnem delu načrtovani v višini skoraj 12,9 milijona evrov, kar je za 24 odstotkov več kot znaša realizacija za leto 2019. Država je povečala povprečnine občinam, kar za Občino Lendava pomeni 144.262 evrov višji priliv iz naslova glavarine kot v letu 2019. Povprečnina v letu 2020 znaša 589,11 evrov na prebivalca. Več sredstev pa bo občina prejela s strani države tudi za investicije.

Skupni načrtovani odhodki proračuna znašajo slabih 14,4 milijona evrov in so v primerjavi z realizacijo za leto 2019 za 15 odstotkov višji. Proračunski primanjkljaj v bilanci prihodkov in odhodkov bo v letu 2020 znašal slabih 1,2 milijona evrov. Pokrivali ga bodo iz ostanka sredstev iz leta 2019 in zadolževanjem za investicijske namene v letu 2020.

Skupni prihodki proračuna Občine Lendava so načrtovani v višini 12,86 milijona evrov. Največji prihodek proračuna je dohodnina, ki pripada občini na podlagi izračuna primerne porabe in predstavlja 50 odstotkov vseh prihodkov. Za leto 2020 znaša s strani Ministrstva za finance izračunana primerna poraba občine 6.165.842 evrov in temelji na trenutno veljavni povprečnini v višini 589,11  evrov na prebivalca.

Odhodki proračuna Občine Lendava za leto 2020 so planirani v skupni višini 14,39 milijona evrov, kot je razvidno posebnem delu proračuna. Tekoči odhodki proračuna znašajo 8,96 milijona evrov, kar predstavlja 63 odstotkov vseh odhodkov proračuna. Investicijski del proračuna pa znaša 5,09 milijona evrov, kar predstavlja 35 odstotkov vseh odhodkov proračuna.

Za investicije načrtujejo okoli 1,86 milijona evrov sofinancerskih sredstev iz državnega proračuna in Evropske unije, kar predstavlja 37 odstotkov vseh investicijskih odhodkov. Večina odpade na lastne vire, in sicer 2,4 milijona evrov oziroma 47 odstotkov vseh investicijskih odhodkov, za najem kredita pa 832.264 evrov oziroma 16 odstotkov odhodkov

VIR: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na ogled so likovna dela Sabine Šinko, Cvetke Hojnik, Marike Danč-Roth in Suzanne Kiraly-Moss.

V Galeriji Hegyvidek v Budimpešti so v sodelovanju z Galerijo-Muzejem Lendava odprli razstavo z naslovom Lendvai művészNők (Lendavske umetnice), na kateri svoja dela predstavljajo štiri likovnice iz Lendave, in sicer Sabina Šinko, Cvetka Hojnik, Marika Danč-Roth in Suzanne Kiraly-Moss. Na ogled bo do 18. januarja.

Ob odprtju razstave so udeležence nagovorili veleposlanik republike Slovenije na Madžarskem dr. Robert Kokalj, župan Občine Lendava Janez Magyar in vodja pisarne za javno izobraževanje okrožja Hegyvidék v Budimpešti Mariá Volosinovszki Csepreginé. Razstavljena dela je predstavil in razstavo odprl umetnostni zgodovinar v Galeriji-Muzeju Lendava in kustos razstave Atilla Pisnjak.

V umetnosti so se ženske kot ustvarjalke začele pojavljati vzporedno s širitvijo ženske emancipacije. Četudi poznamo kar nekaj umetnic z začetka 20. stoletja, pa lahko o splošno razširjenem, svobodnem ustvarjanju žensk govorimo le po drugi svetovni vojni, je povedal Atilla Pisnjak: »V smislu povedanega bi lahko domnevali, da je skriti cilj današnje razstave krepitev vloge žensk v likovnem ustvarjanju. Temeljna ideja razstave ni nastala s to željo, ampak z namenom predstavitve koščka lendavske umetnosti. Ta zamisel je rodila to edinstveno razstavo, saj se prvič dogaja, da skupaj razstavljajo štiri umetnice našega mesta. Razstava del Marike Danč-Roth, Cvetke Hojnik, Suzanne Király-Moss in Sabine Šinko predstavlja umetniško ustvarjanje likovnih umetnic mesta Lendava tako, da omogoča spoznavanje njihovega individualnega umetniškega sveta.« Razstavljajoče umetnice predstavljajo izsek iz likovnega ustvarjanja Lendave in pričarajo izredno široko in bogato paleto umetnosti.

VIR: vestnik.si