V razpravo, ki bi morala biti predvsem strokovna, saj gre za standarde šolanja otrok, so se vpletla vprašanja o (političnih) razmerjih med obema manjšinama in večinskim narodom. Zlasti se je zapletlo pri pravicah šolarjev in dijakov madžarske narodnosti. Zakon je bil sicer na koncu sprejet, a je bilo izrečenih nekaj pomenljivih besed o domnevno prevelikem prilagajanju šolskega sistema manjšini.

Nova Slovenija Madžarov ni podprla

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je med drugim pripravilo zakonske spremembe, s katerimi bi natančneje definirali, kakšno znanje jezika morajo izkazovati zaposleni v dvojezičnih šolah v Prekmurju. Zahtevana raven se je dvignila, nove zakonske definicije pa opredeljujejo, da morajo madžarski jezik obvladati tudi nepedagoški delavci, denimo hišniki in kuharji ali kuharice. Nova je določba, da obe narodni skupnosti poslej k predšolskim in izobraževalnim programom podajata soglasje, medtem ko sta doslej izrekali mnenje. Nova je tudi zakonska obveza vseh osnovnih šol v Sloveniji, da učencem, pripadnikom obeh manjšin, organizirajo dodatni pouk materinščine.

Predstavniki Madžarov so v razpravi sicer poudarjali, da zakonodajne rešitve niso idealne. Zlasti dvojezičnost šol v Prekmurju je preživet izobraževalni model, so trdili. Razlika med pravicami Madžarov in Italijanov v Sloveniji je, da ima italijanska skupnost »prave« italijanske šole v italijanščini, medtem ko je v Prekmurju za Madžare madžarščina le eden od dveh jezikov. Obe ureditvi sta posledici mednarodnih dogovorov in dekretov, ki so bili na teh ozemljih sprejeti po drugi svetovni vojni.

Predstavniki madžarske narodne skupnosti s tem niso zadovoljni. Predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horváth je dal vedeti, da bi bila tudi za Madžare uvedba madžarskih šol boljša rešitev. Res pa je, da tudi manjšina na to še ni povsem pripravljena, je priznal poslanec madžarske manjšine László Göncz.

Do sprememb v manjšinski izobraževalni zakonodaji so bili skeptični na ravni občin, češ da dobivata manjšini preveliko moč. Ta bi lahko šla na škodo večinskega prebivalstva, zlasti zaradi prednosti pri zaposlovanju. Na pomurskem območju, ki se otepa z brezposelnostjo, je to neprijetna tema.

Med poslanci je visoko raven skepse do predlaganih sprememb izražala le poslanska skupina NSi. Njen vodja, Prekmurec Jožef Horvat iz NSi, je trdil, da povečujejo vpliv in moč madžarske samoupravne narodne skupnosti.

Čas ni naklonjen sožitju narodov

»Živimo v času, ko je na narodnostni plati zelo lahko proizvajati konflikte, ampak temu se ni mogoče izogniti,« je bil v pogovoru za Dnevnik odkrit Göncz. »Večina razprav je potekala mimo dejanske vsebine. Vse se je zapletlo pri določbi, da sta jezika, madžarščina in slovenščina, enakovredna,« je opredelil nevralgično točko. Göncz je zavrnil očitke, da si manjšina želi »madžarizacije« prostora, na katerem živi.

Več na : Dnevnik.si

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in madžarski minister za inovacije in tehnologijo Laszlo Palkovics sta danes na delovnem obisku v Lendavi, pred tem pa sta obiskala Maribor.

V Lendavi sta Počivalšek in Palkovics opravila bilateralni pogovor z namenom nadaljnje krepitve gospodarskega sodelovanja med obema državama. Srečala sta se z lendavskim županom Janezom Magyarjem, beseda pa je tekla o revitalizaciji industrijskega kompleksa v Lendavi ter o izkoriščanju geotermalnih virov in inovativni brezogljični proizvodnji energije.

Slovenski minister za gospodarski razvoj in tehnologije je ob robu srečanja povedal, da sta se z madžarskim kolegom Laszlom Palkovicsem letos srečala že tretjič, kar je dokaz dobrega sodelovanja med državama na vseh področjih. Trgovinska menjava je lani znašala 2,3 milijarde, v porastu so investicije na obeh straneh, rastejo pa tudi prenočitve madžarskih gostov, saj jih je bilo lani skoraj pol milijona. »Nadaljnje sodelovanje želimo ustvariti z vlaganji na področjih digitalizacije in zelenih tehnologij ter razvoja obmejnih področij,« je še izpostavil slovenski minister. Z obmejnimi območji je mislil na Porabje, Prekmurje in obmejni predel Avstrije, skupni projekt pa je načrtovana gradnja testne steze za električna in avtonomna vozila v Zalaegerszegu, kjer bodo priložnost dobili tudi študentje Univerze v Mariboru. Nosilec tega projekta bo Slovenija, medtem ko je Madžarska prevzela vodenje projekta skupnega nastopanja v Afriki Ministra sta se dogovorila, strokovni timi obeh držav pa se bodo srečali januarja prihodnje leto. »Verjamem, da bomo z boljšim medsebojnim sodelovanjem na vseh področjih začeli razbijati meje med obema državama. Tudi to, ki je v naših glavah. Fizično smo jo tako že odstranili," je še poudaril Počivalšek.

Madžarski minister za inovacije in tehnologijo Palkovics je izjavil, da so v Mariboru prisostvovali podpisu pogodbe o sodelovanju poslovnega grozda na področju avtomobilskih tehnologij. S projektom so začeli pred dvema letoma s podpisom sporazuma med Slovenijo, Madžarsko in Avstrijo z namenom, da bi pospešili sodelovanje med poslovnimi grozdi za izdelavo elektronskih avtomobilov. Drug dogodek delovnega srečanja ministrov obeh držav je bil obisk podjetja, ki je izrazilo željo, da bi se preselilo na Madžarsko. Največ je po mnenju madžarskega ministra prineslo srečanje v Mestni hiši v Lendavi. Spregovorili so namreč o položaju obmejnih območij, ki tako v Sloveniji kot na Madžarskem niso zanimiva za mlade in se po končanem šolanju ne vračajo domov.

Lendavski župan Janez Magyar je dejal, da je na pogovorih izpostavil potencial lendavske industrijske cone in opuščenega kompleksa Nafte Lendava ter možnost izkoriščanja geotermalne energije, saj bi ta zadostila tudi potrebam geotermalne elektrarne. Ministra sta sicer na novinarska vprašanja ponovila že znana dejstva v zvezi z gradnjo železniške povezave med Lendavo in Redicsem ter Term Lendava.

Oživitev Lendave
S srečanjem je bil zadovoljen tudi župan Magyar, ker sta ministra, kot je dejal, podprla idejo, da bi Lendavo kot nekoč močno gospodarsko središče oživeli, predvsem na nekdanjem Naftinem kompleksu.

Kot poroča STA je Počivalšek ob tem dejal, da je prostor zanimiv in da bo država naredila vse, da najde vlagatelja, ki bi tu vzpostavil proizvodnjo.

"Take naložbe bo naša država podprla, Lendava pa je mesto, kjer se lahko vlagatelj nadeja maksimalne, to je 20-odstotne podpore naložbi," je še dodal.

Železniško povezavo bodo proučili
Pobudo o železniški povezavi med madžarskim Redicsem in Lendavo in Beltinci bodo po besedsh Počivalška proučili. Za Terme Lendava, ki naj bi jih kupilo podjetje s kapitalom madžarske države, pa upa, da ga bodo razvijali boljše kot prejšnji lastniki.

Palkovics pa je na vprašanje o namerah kupcev odgovoril, da ima podjetje sedež v Sloveniji in da ni v pristojnosti vlade, da bi odločali, kaj se bo z njim dogajalo. Predvideva pa, da bo lastnik vlagal v dejavnost, ki je že tu.

vir: vestnik.si / N. Juhnov

Pri nekaterih na severovzhodu Slovenije vzbujajo pomisleke, skeptiki pa svarijo celo pred projektom velike Madžarske.

Lendava – Zadnje slovensko mesto na vzhodu države postaja moderno mesto, ki se tudi z madžarskim kapitalom in čezmejnimi evropskimi programi razvija na področju turizma in kulture. Odločna madžarska vlada krepi madžarsko manjšino in investira tudi na slovenskem ozemlju. Prvi korak, ki je nakazoval večjo prisotnost madžarskega kapitala v to okolje, je bil narejen pred dvema letoma, ko so v Lendavi odprli generalni konzulat, ki skrbi predvsem za gospodarski razvoj regije.

V Lendavi letos napovedujejo desetodstotno turistično rast, lani so imeli rekordnih 140.000 nočitev. Paradni konj lendavskega turizma Terme Lendava, ki delujejo v okviru Save Turizma, prehajajo v madžarske roke. Za Terme Lendava se je po naših informacijah potegovalo sedem ponudnikov. Madžarski sklad Comitatus Alapítvány je Savi Turizmu ponudil devet milijonov evrov ali tri milijone več kot drugi najboljši ponudnik, ki je za terme ponudil šest milijonov.
 
Veliki igralec v malem mestu

Madžarski sklad, ki osvaja turizem v kraju z 11.000 prebivalci, deluje pod okriljem holdinga MNV. Ta je madžarska različica slovenskega državnega holdinga in upravlja državno premoženje, ki je vredno več kot 48 milijard evrov. Bruto domači proizvod Madžarske je lani znašal 120 milijard evrov, slovenski BDP pa skoraj 40 milijard evrov.

MNV je v stoodstotni lasti madžarske države, zato nekateri opozarjajo na invazijo Madžarov na Pomurje. Lendavski župan Anton Balažek nevarnosti za to ne vidi. »Tukaj lokalna skupnost ni neki igralec, vesel sem, da se stvari dogajajo, saj je najslabše, če ni nobene investicije in nobenega interesa. Mene ne moti lastniška struktura. Mislim, da nobenega ne bi smela motiti, če je vsebina prava in če je odnos korekten. Seveda pa se povzroča tudi neka paranoja. Verjetno lastniki vedo, kaj počenjajo,« meni Balažek.
 
Zakaj Sava Turizem prodaja?

Za prodajo Term Lendava, ki vključujejo 120 hotelskih sob, pet hotelskih bazenov, velnes, apartmajsko naselje s 84 sobami, kamp z 90 kampirnimi mesti in še nepozidano zemljišče, so se v Savi Turizmu odločili ob pripravi strateških smernic družbe za obdobje 2018–2022. Analiza razvojnih potencialov posameznih destinacij znotraj Save Turizem je pokazala, da so Terme Lendava in Terme Banovci primerna za prodajo, so nam sporočili iz Save Turizma. V nasprotju s Termami Lendava, za katere je bilo veliko povpraševanja, so za Terme Banovci dobili le eno ponudbo za okoli 3,5 milijona evrov.

Prodaja Term Lendava je v sklepni fazi, Term Banovci pa v začetni, pojasnjujejo v Savi Turizem, kjer poslov do realizacije sicer ne želijo komentirati. Kupnino namerava Sava Turizem nameniti za obnovo in vlaganje v preostale destinacije.
 
Madžarske naložbe v slovenski nogomet

Madžari se bodo po naših informacijah osredotočili predvsem na športni turizem. Iz sosednje države že prihaja pokrovitelj nogometnega kluba, v bližini term pa bodo v prihodnjih mesecih gradili nogometno akademijo. Madžarska vlada je lendavskemu drugoligašu Nafti namreč namenila dobrih šest milijonov evrov za gradnjo sodobne nogometne akademije.
Že od leta 1996 je na slovenskem trgu navzoča madžarska naftna družba MOL, ki je lani ustvarila 272 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Konec leta 2016 je madžarska vlada nakazala dva milijona evrov Pomurski madžarski samoupravni narodni skupnosti.
Sredstva so bila zaradi lažje izvedljivosti projekta ter zagotavljanja strokovnosti na športnem področju prenakazana na posebni račun nogometnega kluba Nafta 1903. Pozneje se je izkazalo, da je dva milijona evrov premalo za celotno investicijo, zato je madžarska vlada nakazala še dodatne štiri milijone evrov. Od teh naj bi bilo okoli 3,3 milijona evrov namenjenih gradnji dijaškega doma in trem pomožnim igriščem, preostala sredstva pa bodo porabljena za normalno delovanje.
 
Prijatelji Viktorja Orbána segajo čez državne meje

»Igrišča z umetno travo, naravno travo, ogrevana igrišča, vse to se bo pri nas zgodilo v prihodnjih mesecih, in to seveda daje nove priložnosti,« pojasnjuje lendavski župan Balažek. Madžarska vlada v zadnjem času veliko sredstev vlaga v nogomet tako znotraj kot zunaj meja svoje države. Lendava ni osamljen primer, podobno je tudi v NK Osijek, kjer je večinski lastnik kluba Lőrinc Mészáros, po nekaterih podatkih peti najbogatejši Madžar, prijatelj premiera Viktorja Orbána in član njegove stranke Fidesz. Tudi Gábor Végh, predsednik lendavske Nafte 1903, je menda Orbánov prijatelj.

Végh in Mészáros imata poleg nogometa še eno skupno točko – gradbeništvo. Predsednik Nafte in lastnik podjetja Pharos 95 spada med gradbince, ki jim je bilo v okviru vladnega programa v preteklih letih zagotovljenih več poslov. Omeniti je treba, da želi Madžarska do leta 2020 zgraditi kar 32 nogometnih stadionov, vrednost celotnega vladnega programa pa znaša 686 milijonov evrov.

Sklad, ki vlaga v Lendavi, je del madžarskega holdinga MNV.
MNV upravlja premoženje Madžarske, vredno več kot 48 milijard evrov.
Madžari vlagajo v nogomet doma, v Sloveniji in na Hrvaškem.
Območjem z madžarsko manjšino so lani namenili 1,5 milijona evrov.

Tako Nafta kot Osijek, torej kluba zunaj meja Madžarske, sta od madžarske vlade prejela podobno vsoto denarja. Osijek je dobil 6,6 milijona evrov, Nafta pa okoli dvesto tisočakov manj.

Sodobna nogometna akademija – celoten kompleks z nastanitvijo in sodobnim vadbenim centrom, tri igrišča z umetno travo, manjša tribuna, igrišče za odbojko ter igrišče z mivko – v Lendavi pa bo predvidoma dograjena konec leta 2019.
 
Nepovratna sredstva

Madžarska vlada pa ne pomaga le Lendavi, ampak celotnemu dvojezičnemu območju. Tako je za financiranje madžarske narodne skupnosti ob meji ustanovila poseben sklad za razvoj naložb in novih delovnih mest, s čimer želi hkrati ohranjati navezanost manjšine na madžarski jezik in kulturo. Da bi lahko izvedli razpisne pogoje, je bil ustanovljen tudi zavod za regionalni razvoj madžarske narodnosti.

Za upravičena področja, natančneje dvojezične občine Hodoš, Šalovci, Moravske Toplice, Dobrovnik in Lendava, so naši sosedje samo lani namenili 1,5 milijona evrov razpisnih sredstev, s katerimi naj bi se napajali turistični, gospodarski in kmetijski projekti. Gre za nepovratna sredstva v višini do 20.000 evrov za posameznika, pri čemer mora prosilec zagotoviti četrtino lastnega deleža in plačati DDV. Do razpisanih sredstev so bile upravičene na dvojezičnem območju živeče fizične osebe in podjetja s sedežem na tem področju, pogoj pa je bilo znanje madžarskega jezika ali pripadnost manjšinskemu prebivalstvu, pri podjetjih pa 50-odstotno lastništvo ali zaposlovanje.
 
Brez pretirane birokracije

Zanimanje za projekt je bilo veliko, verjetno tudi zaradi zelo preproste prijave na razpis. Zavod za regionalni razvoj madžarske narodnosti je za prijavitelje namreč organiziral tudi skupinske termine za pomoč pri prijavi. Prijava je potekala po spletu, pred odobritvijo sredstev pa so odgovorni prišli na ogled. Prijavitelji take prakse pri slovenskih razpisih niso vajeni.

»Treba je bilo izpolniti le štiri strani prijavnega obrazca, ki pa je bil zelo enostaven, potrebna je samo dobra poslovna ideja,« je pojasnil Emil Laslo, lastnik gostilne Pri Lujzi v Dobrovniku, ki se je dvakrat prijavil na razpis in bil obakrat uspešen. Laslo si je z razpisnimi sredstvi temeljito prenovil svoj gostinski lokal, ki se je manj kot pet kilometrov od madžarske meje ob regionalni cesti med Mursko Soboto in Lendavo. V prvem krogu so od madžarske vlade prejeli 20.000 evrov in v drugem 15.000 evrov. S tem so kupili novo opremo za kuhinjo, na razpis pa se bodo poskusili prijaviti tudi tretjič.

Ferenc Horváth, predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti in poslanec madžarske narodne skupnosti pravi, da so za pomursko regijo vse naložbe dobrodošle, »ne glede na to, kakšnega izvora so, v tem primeru pa gre v celoti za denar iz madžarskega proračuna in izvor sredstev ni vprašljiv«. Razpis naj bi bil ponovno odprt že v prihodnjih mesecih, ko bo madžarska vlada spet delila denar upravičencem.

VIR: delo.si