Podrobnosti
Kategorija: Novice

Zaradi razmer na trgu bo grozdje ostalo nepobrano v petih do desetih odstotkih vinogradov

Trgatve so v glavnem končane, do oktobra ali vinotoka, kakor so ta mesec imenovali nekoč, pa bosta tu in tam čakali le še sorti šipon in renski rizling. Kakovost grozdja je letos visoka, saj peronospora ni terjala svojega davka kot lani, pridelek pa je v povprečju za petino večji. Sladkorne stopnje so visoke, kisline zelo nizke, to pa bo terjalo tudi več znanja pri kletarjenju.


Izkoriščajo nemoč malih
Kljub veselju ob spravilu pridelka so razmere na trgu glede prodaje grozdja in vina za marsikaterega vinogradnika zelo slabe. »Zaradi razmer na trgu bo ostalo kakih pet do deset odstotkov vinogradov nepobranih in te verjetno kmalu čaka sekira. Realen scenarij je, da se bodo zaradi starostne strukture vinogradov in tudi vinogradnikov površine z vinogradi do leta 2032 zmanjšale za polovico, na nekaterih območjih, kot je Prekmurje, pa še več,« je povedal Ernest Novak, strokovnjak za vinogradništvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota. »Opažamo tudi, da kdor ima kletne kapacitete in tržišče za prodajo vina, zdaj izkorišča razmere oziroma bolj nemoč malih vinogradnikov. Zaradi razmer in padca porabe vina se vinogradništvu v vinorodni deželi Podravje ne obetajo lepi časi.«

V Lendavi ni kupca grozdja
V najtežjem položaju so se letos znašli vinogradniki z območja Lendavskih goric, saj Kmetijska zadruga (KZ) Lendava, ki je doslej veljala za največjega kupca grozdja, tega letos ne bo odkupovala. »Že spomladi smo pričakovali, da bo letos drugače kot prejšnja leta, saj se z našimi kupci nismo uspeli dogovoriti o sklenitvi pogodb o prodaji tako grozdja kot tudi mošta,« so nam sporočili iz zadruge. V veliki meri je na to vplivala rekordna lanska letina, saj veliki vinarji kupujejo mošt na zalogo in ne le za tekoče leto. S tem, da so dogovori o nakupu pridelka propadli, je zadruga seznanila tudi lendavskega župana in občino zaprosila za pomoč, vendar je v kratkem času rešitev težko najti. Nekaj malega grozdja naj bi v Lendavi odkupilo le Kmetijsko gospodarstvo Lendava. »Težava je toliko večja, ker imajo manjši vinogradniki še zaloge lanskega vina, ki jim ga ni uspelo prodati, zato se mnogi sprašujejo, ali bodo grozdje sploh pobrali,« še ugotavljajo na KZ Lendava. Kljub civilni iniciativi za ohranitev vinogradništva na lendavskem vinorodnem območju se bo zaradi zdajšnjih razmer pri prodaji pridelka marsikdo še veliko prej odločil, da bo posekal trse, kot bi se sicer, z opuščenimi vinogradi pa se bo spremenila tudi podoba pokrajine, ki je vendar pomemben del turistične ponudbe.


Radgonske gorice kupujejo
Borut Cvetkovič, direktor družbe Radgonske gorice, je povedal, da je zaradi precejšnjega pojava oidija med vegetacijo kakovost grozdja zadovoljiva, letošnji pridelek pa glede na lansko rekordno letino in glede na zadnje desetletje povprečen. Trgatev zgodnjih sort so začeli že v zadnji polovici avgusta, pridelek pa bodo pospravili v začetku oktobra. Poleg zaposlenih delavcev so na sezonsko delo sprejeli dodatnih 50 delavcev, zanje pa so tudi organizirali avtobusni prevoz iz Murske Sobote.
Radgonske gorice bodo tudi letos odkupovale grozdje od pridelovalcev, s katerimi so sklenile pogodbo in ki so njihovi dolgoletni dobavitelji. Glede na sklenjene pogodbe bo skupna količina odkupljenega grozdja okrog dva milijona kilogramov. Cena grozdja je dogovorjena vnaprej in je nespremenjena zadnji dve leti. Bruto cena se giblje od 0,40 evra za kilogram za belo mešano vino do enega evra za sorto traminec, ki je tudi sorta najvišjega ranga. »V zadnjih letih je ponudba grozdja večja, kot so naše kapacitete,« ugotavlja tudi Cvetkovič. Na območju Ormoža odkupne cene grozdja še niso znane, ugotavlja Novak, informacij glede letošnjega pridelka in odkupa nam niso sporočili niti iz družbe Puklavec Family Wines, največjega vinarja na območju Ljutomersko-Ormoških goric v Podravju. Nobenega uradnega odkupovalca nimajo niti na Goričkem, saj Panvita Marof predeluje le lastno grozdje. 

Vesnik.si / Majda H. / Foto Nataša J.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Podžupan Občine Lendava, dr. Mihael Kasaš, zapušča mesto podžupana, saj odhaja na Agencijo RS za okolje (ARSO). Župan Janez Magyar je danes imenoval tri nove podžupane.
 
Kasaš je na zadnjih lokalnih volitvah kandidiral za mesto župana. Ob nastopu mandata Magyarja pa je bil januarja letos imenovan za podžupana in to funkcijo opravljal poklicno. Po dobrih osmih mesecih pa po poročanju portala Lendavainfo to funkcijo zapušča, saj odhaja na novo delovno mesto v Ljubljani, na ARSO.

Ob Kasaševem odhodu pa je župan Magyar danes že imenoval tri nove podžupane, ki pa funkcije ne bodo opravljali poklicno. Ivan Koncut bo zadolžen za področje turizma in športa, Otto Močnek za področje manjšine, Igor Kulčar, ki se je na zadnjih lokalnih volitvah prav tako bojeval za županski stolček, pa za področje okolja ter gospodarstva.

vir: pomurec.com / Foto: MMR

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Sedmim pomurskim občinam vključenim v sistem A pomurskega vodovoda grozi, da bodo morale vračati dobrih 24 milijonov evrov evropskih sredstev.
Včeraj so se na kriznem sestanku sestali predstavniki občin Črenšovci, Lendava, Dobrovnik, Kobilje, Odranci, Turnišče in Velika Polana ter Eko – Parka Lendava, ker občina Velika Polana naj ne bi spoštovala zavez, ki jih je dala pred gradnjo vodovodnega sistema.

Kot nam je povedala županja občine Črenšovci Vera Markoja, so se na kriznem sestanku sestali predstavniki občin Črenšovci, Lendava, Dobrovnik, Kobilje, Odranci, Turnišče in Velika Polana ter Eko – Parka Lendava in službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ker občina Velika Polana naj ne bi spoštovala zavez, ki jih je dala pred gradnjo vodovodnega sistema. Na sestanku so sprejeli sklepe, da mora občina Velika Polana do 15. oktobra skleniti upravljavsko pogodbo s podjetjem Eko – Park Lendava ter se do navedenega datuma tudi funkcijsko povezati v sistem A pomurskega vodovoda.

Občina uporablja svoj vodni vir
Sistem A je fizično dokončan že več kot tri leta, a občina Velika Polana še vedno ni priključena nanj, ampak se oskrbuje z lastnim vodnim virom, kar posledično pomeni, da se ne upošteva zapisano v kohezijskem projektu.

“Občina Velika Polana nekje od aprila 2018 ne uporablja vodnega vira Gaberje oziroma Turnišče. Oskrbujejo se s svojega občinskega vodnega vira,” nam pove direktor Eko – Parka Jožef Gerenčer.

Župan navedbe zanika
Pa ne samo to, na okoljskem ministrstvu celo trdijo, da je vodni vir v Veliki Polani neustrezen, kar pa župan občine Velika Polana Damjan Jaklin odločno zanika.

“Občina Velika Polana nima ločenega vodovodnega sistema in nima neustreznega vodnega vira,” pravi Jaklin in dodaja, da ni kriv, če opozorilo okoljskega ministrstva sloni na napačnih podatkih.

Velikopolanski župan nam na naše vprašanje, ali so podpisali pogodbo s skupnim upravljavcem Eko – Park Lendava ni dal jasnega odgovora, povedal nam je le, da je občina soustanovitelj podjetja.

Bodo vračali 24,5 milijona evrov?
Če župan Jaklin do 15. oktobra ne bo podpisal pogodbe z Eko – Parkom in se njegova občina ne bo priklopila na skupni sistem grozi občinam vračanje 24,5 milijonov evropskega denarja, kar bi za občine pomenilo velik udarec in zaustavitev investicijskih načrtov.
Na včerajšnjem sestanku se je sicer šest občin, ki so izpolnile svoje obveznosti iz pogodbe dogovorilo, da bodo v primeru, da bo treba vračati evropski denar, stroške sodno izterjale od občine Velika Polana.

VIR: sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občini Semič in Lendava si v četrti sezoni poletne Turistične patrulje delita prvo mesto med obiskanimi kraji. Direktorica Kulturnega centra Semič, Irena Plut, je priznanje prevzela na zaključnem dogodku, ki se je v soboto odvijal na Bledu.

Turistična patrulja je tudi letos, že četrtič zapored, obiskala 16 naključnih krajev po državi. Šlo je za poletno turistično patruljo. V štirih letih so obiskali že več kot 120 občin in nabrali prav toliko vtisov, občutkov in spominov. Med šestnajstimi izbranimi se je tokrat znašla tudi Občina Semič, ki je v družbi občine Lendava zbrala 97 od 100 možnih točk.

Namen akcije je spoznati turistično ponudbo naših krajev, ne le tradicionalno najbolj obiskanih in turistično obleganih, ki so že znane in priljubljene. Cilj je torej pristno doživetje. Da bi bila izkušnja še bolj avtentična in res objektivno zastavljena, na Turistično patruljo organizatorji pošiljajo tuje državljane, ki vse skupaj vidijo tudi skozi prizmo kulturne raznolikosti.

V občini Semič sta Turistično patruljo izvajala Colin in Diane, ki prihajata iz Nottinghama in v Sloveniji živita že pet let. Preživela sta vikend ob izviru reke Krupe. Uživala sta v naravnih lepotah, ki jih kraj ponuja, ter uspela videti celo vodomca. Obiskala sta razstavljeno zavezniško letalo, tradicionalno leseno hišo pa tudi Mitrej na Rožancu. »Lahko povem, da je bilo naravnost osupljivo. Uživala sva na vsakem koraku,« je priznala Diane.

Člani Turistične patrulje so podali svoje opise in ocene, ocenjevanje pa so dopolnili bralci časopisa Svet24 s svojimi glasovi, pri čemer se je Semiška občina v družbi občine Lendava zavihtela na prvo mesto. Irena Plut, direktorica KC Semič je ob prejemu priznanja poudarila, da Semič in Bela krajina ponujata obiskovalcem v vseh letnih časih obilo kulinaričnih in naravnih doživetij.

Županja Občine Semič je ob tej priložnosti čestitala vsem udeleženim ponudnikom in ostalim turističnim delavcem z željo, da s svojo gostoljubnostjo širijo dobro ime naše občine tudi v bodoče.

VIR: radio-odeon.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Gledališki in koncertni dvorani Lendava je v nedeljo, 29. septembra, potekala premiera nove predstave Miškinega gledališča Pesmice s podstrešja, ki je imela tudi dobrodelno noto.
 
Že ustaljeni igralski zasedbi Miškinega gledališča, se je tokrat na odru pridružil Dejan Kranjc, ki ga poznamo iz zasedbe Poskočnih muzikantov.

Predstava se odvija na zaprašenem starem podstrešju, kjer se s pomočjo Poskočnega Dejana, deklice Tinke Vijolinke, Muzikalčka Martina in Madam Note prebudi čarovnija in se obudijo stare slovenske otroške ljudske pesmi.

Predstava je imela tudi humanitarno noto. Ob predstavi so se namreč zbirali prostovoljni prispevki, katerih izkupiček je namenjen 4 letnemu Ivanu iz Lendave, ki potrebuje operacijo srca. Zbrati jim je uspelo 2003 evrov.

VIR: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občane obveščamo, da bo od 1.10.2019 do vključno 30.10.2019 v prostorih Občine Lendava potekala javna razgrnitev modelov vrednotenja nepremičnin, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije.

Predlog modelov vrednotenja bo s 1.10.2019 dostopen tudi na Portalu množičnega vrednotenja nepremičnin (Portal MVN) na naslovu www.mvn.e-prostor.gov.si, kjer bodo objavljene tudi poskusno izračunane vrednosti, izračunane na osnovi objavljenega predloga modelov in podatkov nepremičnin v REN na dan 27.6.2019.

Javna predstavitev modelov vrednotenja za območje Občine Lendava bo potekala 16.10.2019 v sejni dvorani Mestne Občine Murska Sobota od 10. do 13. ure.

Gradivo bo javno razgrnjeno od torka, 1. oktobra do 30. oktobra 2019 v prostorih Občine Lendava in na spletni strani med Razpisi in javnimi objavami. Predlog modelov je dostopen na spletni strani www.mvn.e-prostor.gov.si.

Vsi zainteresirani lahko od 1. oktobra 2019 do 15. novembra 2019 podajo mnenja in pripombe k predlogu modelov vrednotenja, ki morajo biti ustrezno obrazložene in sicer:

Pripombe, ki se nanašajo na zarise vrednostnih con in višine vrednostnih ravni nepremičnin na območju naše občine pošljite na obrazcu JR.MV-1 na naslov Občine Lendava, Glavna ulica 20, 9220 Lendava/Lendva, ali skeniranega na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma ga oddate v sprejemni pisarni občine.

Vse ostale pripombe na modele vrednotenja pošljite na obrazcu JR.MV-2 po pošti na naslov Geodetska uprava RS – vrednotenje, p.p. 35, 1001 Ljubljana ali skeniranega na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Obrazca JR.MV-1 in JR.MV-2 bosta dostopna na kraju razgrnitve ali na portalu MVN. Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v javno objavljenih stališčih do pripomb.  Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti.

vir: lendava.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V lendavski gledališki in koncertni dvorani sta Hrvaško kulturno društvo Pomurje in Zveza hrvaških kulturnih društev v Sloveniji organizirala osmo srečanje z naslovom Sabor hrvatske kulture u Sloveniji.

Častna pokrovitelja srečanja sta bila slovenski predsednik Borut Pahor in hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović, na prireditvi pa so sodelovali predstavniki hrvaške države in lokalnih skupnosti iz medžimurske in podravske županije ter predstavniki občine Lendava. Ti so tudi nagovorili obiskovalce prireditve in poudarili pomen mednarodnega sodelovanja in ohranjanja hrvaške kulture v Sloveniji.

Sodelovala so društva iz različnih pokrajin Slovenije, od Pomurja do Primorske. Najdlje so v Lendavo prišli člani Hrvaškega kulturnega društva Istra Piran. Iz Ljubljane sta se na odru predstavili dve društvi, Hrvaško kulturno društvo Medžimurje Ljubljana in Medžimursko kulturno-umetniško društvo Ivan Car Ljubljana. Natopili so še: Kulturno društvo Medžimurje Velenje, Hrvaško kulturno društvo Novo Mesto, Hrvaško kulturno-umetniško društvo Komušina Škofja Loka in domačini, člani Hrvaškega kulturnega društva Pomurje.

Nastopil je tudi priljubljeni medžimurski pevec Mirko Švenda Žiga. Hrvaške pesmi je recitiral Dejan Buvač, ki je skupaj z Evo Nađ tudi povezoval program prireditve.

Vir: vestnik.si / Jože G.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občina Lendava je minuli petek gostila konferenco Forum Lendava – Europa Futura, ki predstavlja integralni del projekta kandidature Lendave za naziv EPK 2025 z dolgoročno naravnanostjo. Svečano pa so podpisali dogovor o partnerskih povezavah pri EPK.
Lendava je z glavnim mestom Madžarske podpisala sporazum o pobratenju, ki predstavlja nadgradnjo sodelovanja z Budimpešto in sodelovanje z nadžupanom Istvánom Tarlósem. Podporo prizadevanjem Lendave pri kandidaturi za EPK 2025 sta uradno izrekli tudi krovni organizaciji zamejskih Slovencev na Madžarskem ter avstrijsko mesto Bad Radkersburg.

Forum Lendava - Europa Futura
»Lendava kot vitalno stičišče kultur, jezikov in ver, Lendava kot evropski laboratorij in živ vzor evropske ideje sožitja in vzajemnega spoštovanja … Kreativna platforma za nove oblike večdimenzionalnega evropskega povezovanja. Identiteta mesta, ki se je izoblikovala v strpnem sožitju skozi prepletanje različnosti in s sprejemanjem novega,« je bilo glavno sporočilo konference s pomenljivim naslovom Forum Lendava - Europa futura.

Forum, ki predstavlja integralni del kandidature z dolgoročno naravnanostjo, je nastal na pobudo že desetletja v Ljubljani živečega univerzitetnega profesorja filozofije in zapriseženega Lendavčana Boruta Ošlaja ter doktorja filozofije Walterja Pflugerja, ki se je, kot je to v navadi, na prvi pogled zaljubil v Lendavo. Združila sta sorodni področji delovanja in podala idejo, ki se je razgrnila na konferenci. Poznavalci različnih tem in strok so predstavili svoja stališča, znanje in izkušnje ter s svojimi prispevki pomagali oblikovati del izhodišč za uspešno kandidaturo Lendave za EPK. Le-ta  temelji na čezmejnem sodelovanju slovenskih, hrvaških, madžarskih in avstrijskih mest in regij oziroma županij ter vseh, ki so Lendavi že izrekli podporo.

Bad Radkersburg in porabski Slovenci podprli kandidaturo Lendave
Lendava si uresničitve projekta ne predstavlja brez podpore zamejskih Slovencev, s katerimi že desetletja tesno sodeluje. Povezuje ju skupna narodna in jezikovna identiteta, kulturna dediščina, običaji in navade, naravna dediščina ter ne nazadnje tudi skupni razvojni cilji. Sporazum o sodelovanju pri projektu sta podpisala predsednik  Državne slovenske samouprave, Martin Ropoša, in predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, Andreja Kovač.

Odprtost, gostoljubnost, bogata zgodovinska preteklost, kulturna raznolikost ter številni primeri dobrih praks, ki jih nudi mesto Bad Radkersburg, so neprecenljivega pomena. S sodelovanjem mesta Bad Radkersburg pri projektu EPK želi Lendava poleg čezmejne dimenzije okrepiti tudi sodelovanje na kulturnem, turističnem in gospodarskem področju ter vzpostaviti dolgotrajne pristne prijateljske vezi. Sporazum je podpisal župan mesta Bad Radkersburg, Heinrich Schmidlechner, ki v partnerskem sodelovanju vidi številne priložnosti.

Pobratenje z glavnim mestom Madžarske
Z nadgradnjo sodelovanja, izmenjavo izkušenj, medsebojno pomočjo ter povezanostjo želi Lendava z mestom Budimpešta pisati zgodbo o dolgotrajnem prijateljstvu. Povezuje ju iskrena želja po sodelovanju, dobrih odnosih ter skupni razvojni cilji. S pobratenjem želita mesti še bolj povezati prebivalce, ohranjati kulturno dediščino, okrepiti kulturno izmenjavo, turizem, predvsem pa deliti in izmenjevati izkušnje.

»Lendava je prvo mesto iz katere od naših sosednjih držav, kjer živi madžarska manjšina, s katerim je Budimpešta odslej pobratena. Ta trend želimo v prihodnje še nadaljevati,« je ob podpisu povedal nadžupan István Tarlós.

Župan Občine Lendava Janez Magyar je še posebej vesel tesnejšega sodelovanja z Budimpešto ter nadžupanom Istvánom Tarlósem, s katerim sta na dunajskem družabnem dogodku, katerega pobudnica je bila veleposlanica Republike Slovenije na Dunaju, Ksenija Škrilec, navezala pristen prijateljski stik ter dala skupno pobudo za pobratenje dveh različno velikih mest z enako velikim srcem.

VIR: mariborinfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Po enajst kamnov tlakovcev spomina na člane skupnosti, ki so jih med holokavstom odpeljali v koncentracijska taborišča.
Mesti Lendava in Murska Sobota sta dobili prve kamne spotikavce, tlakovce spomina na člane svoje skupnosti, ki so jih med holokavstom odpeljali v koncentracijska taborišča, kjer večina ni preživela. S to gesto pregnane meščane na simbolični način vračajo pred njihove domove in v ulice mest, kjer so nekoč živeli in kjer mnogi med njimi nimajo niti svojih grobov. Slovesnosti so se udeležili tudi sorodniki judovskih družin, rabin Ariel Haddad, predsedniki judovskih skupnosti iz Slovenije in tujine ter avtor projekta Gunther Demnig, umetnik, ki je medeninaste tlakovce z vklesanimi osebnimi podatki posameznih žrtev položil v že 610 mestih. Odločili so, da bodo v Lendavi tlakovce spomina umestili v pločnike pred zadnjim domovanjem treh judovskih družin, družine Blau, Balkanyi in Schwarz. Lendavski župan Janez Magyar je ob tej priložnosti izpostavil, da se s tem poklanjajo pomembni in vplivni skupnosti, ki je tu živela ter vplivala na gospodarski in obči razvoj Lendave. "V vojni in v največjem organiziranem zločinu nad človeštvom je bilo pobitih 85 odstotkov judovske skupnosti, kasneje pa so se mnogi Judje še odselili. Za njimi so ostale tovarne, banke, hranilnica, hiše in drugi pomniki, ki so spominjali, da je tu nekoč živela in delovala močna judovska skupnost." Ker lahko spet zaslutimo v družbi širjenje nestrpnosti, nobeno opozarjanje in opozorilo, da to ni prav, ne sme biti odveč. Podrobneje je posamezne družine predstavil Boris Hajdinjak in povedal, da se tlakovci spomina ne postavljajo le Judom in posameznikom, ki so umrli, ampak družinam, ki so trpele.

Ker lahko spet zaslutimo v družbi širjenje nestrpnosti, nobeno opozarjanje in opozorilo, da to ni prav, ne sme biti odveč.
Slovenski in madžarski zapis

Tlakovce spomina je Gunther Demnig ob prisotnosti potomcev Judov ali drugih posameznikov, ki se ukvarjajo z Judi, položil najprej v Glavni ulici 13 Ludviku, ženi Magdi in Liviji Blau. Ludvik ali Lajos Blau je bil eden pomembnejših članov judovske skupnosti v Lendavi, sin trgovca in solastnik dežnikarne, pletilstva in tekstilnega podjetja. Bil je edini član ožje družine, ki je vojno preživel in se je kasneje zavzel za postavitev spomenika žrtvam holokavsta na dolnjelendavskem judovskem pokopališču.

V Glavni ulici 46 so se spomnili Dore, Aleksandra in Elizabete Balkányi. Balkanyijevi, prvi je bil Aleksandrov oče Ernest, so imeli v Lendavi znamenito tiskarno in papirnico, kjer so med drugim tiskali Ljudsko pravico, ki jo je urejal Miško Kranjec, predhodnico slovenskega častnika Delo. Pomembni so tudi zato, ker je Aleksander, ki ni bil Jud, v času pogroma posvojil judovsko deklico Eriko in jo s tem rešil gotove smrti. Sam je v vojni umrl, za posvojenko pa je skrbela njegova žena. Pet kamnov pa so položili še v Glavni ulici 68, in sicer Josipu, Rozi, Tomislavu in Veri Schwarz. Preživel je edino Tomislav, ki se je preselil v Izrael in tam o svoji življenjski zgodbi napisal roman Tibi. Dečkovo potovanje, ki pa v slovenščino še ni preveden. Ker je Lendava na dvojezičnem območju, je vsaka oseba dobila po dva tlakovca s slovenskim in madžarskim zapisom.

Obujen spomin na brezimne in pozabljene
V Murski Soboti pa so enajst tlakovcev spomina položili pred tremi judovskimi hišami, pred hišo Bergerjevih, družine trgovcev, v Ulici Staneta Rozmana 1, in to Belu, Lauri in Lizi, štiri v Slomškovi ulici 23 družini Hahn, ki so imeli tiskarno, Izidorju, Ireni, Šariki in Andreju, ter še tri v Slovenski ulici 47 Sigmundu, Ladislavu, Katarini in Nikolaju Frimu, ki so prav tako imeli trgovino.

Umetniški projekt Kamni spotikavci, tlakovci spomina, koordinirata Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, ki ga vodi Boris Hajdinjak, in Judovski kulturni center Ljubljana, ki ga vodi Robert Waltl. Gunther Demnig je začel polagati tlakovce leta 1994, da bi z njimi obudil spomin na brezimne in pozabljene žrtve nacizma. Do danes je bilo po Evropi vgrajenih okoli 70 tisoč z medenino prevlečenih kamnitih tlakovcev, tudi v Ljubljani in Mariboru. Častni pokrovitelj projekta v Sloveniji je predsednik republike Borut Pahor.

Vir: vecer.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V lendavski gledališki in koncertni dvorani je Srbsko kulturno društvo Jovan Jovanović Zmaj Lendava organiziralo prireditev, ki so jo poimenovali Dan srbske kulture.

Nastopila so društva iz Srbije in Slovenije, ki so zaplesala srbske, madžarske in slovenske ljudske plese. Srbsko folkloro sta predstavila Amatersko kulturno-umetniško društvo (AKUD) Milica Stojadinović – Srpkinja Bukovac iz Novega Sada ter Srbsko kulturno društvo Maribor. Nastopila pa sta tudi prekmurski folklorni skupini, Folklorna skupina Muravidek z madžarskimi in Folklorno društvo Prekmurje Lendava s prekmurskimi ljudskimi plesi. Vse folklorne skupine so spremljali ljudski glasbeniki.

Obiskovalce prireditve sta nagovorila predsednik Srbskega kulturnega društva Jovan Jovanović Zmaj Lendava Čedomir Marković in lendavski župan Janez Magyar, ki sta poudarila, da se krepi sodelovanje med Lendavo in Novim Sadom, k čemur je veliko prispevalo tudi srbsko kulturno društvo iz Lendave. Ob tem je Janez Magyar povedal, da bo Novi Sad čez dve leti Evropska prestolnica kulture in da bodo Lendavi, ki namerava kandidirati za ta naziv, gotovo prišli prav njihovi nasveti. Čedomir Marković je povedal, da v njihovem društvu, ki je bilo ustanovljeno leta 2011, niso le Srbi, ampak tudi drugi ljubitelji srbske kulture iz Pomurja.

Gostje iz Novega Sada so Lendavčane povabili, da se udeležijo katere od njihovih prireditev ter predstavijo prekmursko kulturo v Srbiji, sprejeli pa so tudi povabilo, da se udeležijo prireditve Dan srbske kulture v Lendavi tudi prihodnje leto

Vir. vestnik.si / Jože G.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Vlada Republike Slovenije je izdala odločbo, s katero se koncesija za rabo termalne vode za ogrevanje in potrebe kopališča Terme Lendava prenese s Sava Turizma na družbo Terme Lendava. Prodaja Term Lendava se s tem dokončno zaključuje.

Družba Terme Lendava je 21. marca letos vložila vlogo za prenos koncesije za rabo termalne vode iz vrtin Le-1g/97, Pt-20/49 in Pt-74/50 za ogrevanje in potrebe kopališča Terme Lendava.

Ker je bilo v predhodnem postopku ugotovljeno, da družba izpolnjuje vse pogoje in merila, predpisana za prenos koncesije, je vlada izdala odločbo, s katero se koncesija za rabo termalne vode iz omenjenih vrtin prenese s koncesionarja, družbe Sava Turizem d. d., na novega koncesionarja, družbo Terme Lendava, turizem in gostinstvo d. o. o.. Za podpis koncesijske pogodbe z novim koncesionarjem pa je vlada pooblastila ministra za okolje in prostor Simona Zajca.

Skladno z uredbo je vlada brez javnega razpisa izdala odločbo o določitvi koncesionarja z dne 30. 12. 2015, s katero je za koncesionarja določila družbo Sava Turizem. S koncesionarjem je bila 28. 1. 2016 sklenjena koncesijska pogodba za obdobje 30 let.

Zakon o vodah med drugim določa, da se lahko vodna pravica v celoti ali deloma prenese na drugo fizično ali pravno osebo, ki izpolnjuje pogoje in merila, predpisana za njeno pridobitev ter da se v primeru koncesije vodna pravica prenese z izdajo nove odločbe. Zahtevo za prenos vodne pravice predloži zainteresirana pravna ali fizična oseba, če je pridobila v posest objekte in naprave, s katerimi se izvaja vodna pravica.

Vir: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Lendavska občina finančni upravi sporoča, naj zavrača pritožbe zaradi plačila davka za nezazidana stavbna zemljišča.

Murskosoboški finančni urad je julija izdal 6.672 odločb za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) v lendavski občini (od tega je bilo 209 odločb izdanim pravnim osebam) in nanje prejel 152 pritožb fizičnih in 20 pritožb pravnih oseb. Skupaj so se torej zavezanci pritožili na 2,5 odstotka izdanih odločb, največ pa se jih je nanašalo prav na odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča.

Rešili 32 od skupaj 172 pritožb
To je namreč tudi najbolj razburilo lastnike zemljišč v lendavski občini, saj je bilo letos odmerjeno prvič. S Finančne uprave so nam tudi sporočili, da med razlogi za pritožbe prevladujejo navedbe, da na teh zemljiščih ni možna gradnja, saj niso opremljena s komunalno  infrastrukturo,  da je teren neraven, da gre za plazenje tal, da uporabljajo ta zemljišča v kmetijske namene in na njih ne mislijo oz. ne morejo graditi. "Do sedaj je rešenih 32 pritožb,  od tega 11 pravnim in 21 fizičnim osebam. Vsem rešenim pritožbam je bilo ugodeno in so bile izdane nadomestne odločbe," so nam odgovorili s Finančne uprave,  nadomestne odločbe pa so bile izdane predvsem zaradi spremembe lastništva nepremičnine. Ostale pritožbe so še v obravnavi, s tem, da je lendavska občina do sedaj poslala opredelitev za 106  zavezancev, od tega je bil podan predlog za ugodno rešitev za 32 pritožb, 74  pritožbam, ki se v glavnem nanašajo na nezazidana stavbna zemljišča,  pa naj se ne bi ugodilo. Za 66 zavezancev finančni urad še čaka mnenje občine. "Z mnenjem občine bomo zavezance, katerim ni bilo ugodeno, seznanili, in če bodo vztrajali pri pritožbi, bomo pritožbe odstopili II. stopnji," so še pojasnili na Finančni upravi.

vir: vestnik / Majda H.