Odkup

  • Zaradi razmer na trgu bo grozdje ostalo nepobrano v petih do desetih odstotkih vinogradov

    Trgatve so v glavnem končane, do oktobra ali vinotoka, kakor so ta mesec imenovali nekoč, pa bosta tu in tam čakali le še sorti šipon in renski rizling. Kakovost grozdja je letos visoka, saj peronospora ni terjala svojega davka kot lani, pridelek pa je v povprečju za petino večji. Sladkorne stopnje so visoke, kisline zelo nizke, to pa bo terjalo tudi več znanja pri kletarjenju.


    Izkoriščajo nemoč malih
    Kljub veselju ob spravilu pridelka so razmere na trgu glede prodaje grozdja in vina za marsikaterega vinogradnika zelo slabe. »Zaradi razmer na trgu bo ostalo kakih pet do deset odstotkov vinogradov nepobranih in te verjetno kmalu čaka sekira. Realen scenarij je, da se bodo zaradi starostne strukture vinogradov in tudi vinogradnikov površine z vinogradi do leta 2032 zmanjšale za polovico, na nekaterih območjih, kot je Prekmurje, pa še več,« je povedal Ernest Novak, strokovnjak za vinogradništvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota. »Opažamo tudi, da kdor ima kletne kapacitete in tržišče za prodajo vina, zdaj izkorišča razmere oziroma bolj nemoč malih vinogradnikov. Zaradi razmer in padca porabe vina se vinogradništvu v vinorodni deželi Podravje ne obetajo lepi časi.«

    V Lendavi ni kupca grozdja
    V najtežjem položaju so se letos znašli vinogradniki z območja Lendavskih goric, saj Kmetijska zadruga (KZ) Lendava, ki je doslej veljala za največjega kupca grozdja, tega letos ne bo odkupovala. »Že spomladi smo pričakovali, da bo letos drugače kot prejšnja leta, saj se z našimi kupci nismo uspeli dogovoriti o sklenitvi pogodb o prodaji tako grozdja kot tudi mošta,« so nam sporočili iz zadruge. V veliki meri je na to vplivala rekordna lanska letina, saj veliki vinarji kupujejo mošt na zalogo in ne le za tekoče leto. S tem, da so dogovori o nakupu pridelka propadli, je zadruga seznanila tudi lendavskega župana in občino zaprosila za pomoč, vendar je v kratkem času rešitev težko najti. Nekaj malega grozdja naj bi v Lendavi odkupilo le Kmetijsko gospodarstvo Lendava. »Težava je toliko večja, ker imajo manjši vinogradniki še zaloge lanskega vina, ki jim ga ni uspelo prodati, zato se mnogi sprašujejo, ali bodo grozdje sploh pobrali,« še ugotavljajo na KZ Lendava. Kljub civilni iniciativi za ohranitev vinogradništva na lendavskem vinorodnem območju se bo zaradi zdajšnjih razmer pri prodaji pridelka marsikdo še veliko prej odločil, da bo posekal trse, kot bi se sicer, z opuščenimi vinogradi pa se bo spremenila tudi podoba pokrajine, ki je vendar pomemben del turistične ponudbe.


    Radgonske gorice kupujejo
    Borut Cvetkovič, direktor družbe Radgonske gorice, je povedal, da je zaradi precejšnjega pojava oidija med vegetacijo kakovost grozdja zadovoljiva, letošnji pridelek pa glede na lansko rekordno letino in glede na zadnje desetletje povprečen. Trgatev zgodnjih sort so začeli že v zadnji polovici avgusta, pridelek pa bodo pospravili v začetku oktobra. Poleg zaposlenih delavcev so na sezonsko delo sprejeli dodatnih 50 delavcev, zanje pa so tudi organizirali avtobusni prevoz iz Murske Sobote.
    Radgonske gorice bodo tudi letos odkupovale grozdje od pridelovalcev, s katerimi so sklenile pogodbo in ki so njihovi dolgoletni dobavitelji. Glede na sklenjene pogodbe bo skupna količina odkupljenega grozdja okrog dva milijona kilogramov. Cena grozdja je dogovorjena vnaprej in je nespremenjena zadnji dve leti. Bruto cena se giblje od 0,40 evra za kilogram za belo mešano vino do enega evra za sorto traminec, ki je tudi sorta najvišjega ranga. »V zadnjih letih je ponudba grozdja večja, kot so naše kapacitete,« ugotavlja tudi Cvetkovič. Na območju Ormoža odkupne cene grozdja še niso znane, ugotavlja Novak, informacij glede letošnjega pridelka in odkupa nam niso sporočili niti iz družbe Puklavec Family Wines, največjega vinarja na območju Ljutomersko-Ormoških goric v Podravju. Nobenega uradnega odkupovalca nimajo niti na Goričkem, saj Panvita Marof predeluje le lastno grozdje. 

    Vesnik.si / Majda H. / Foto Nataša J.

  • Za premoženje so skupaj odšteli 50.000 evrov
    Župan Občine Lendava Janez Magyar je danes podpisal pogodbo o nakupu ateljeja akademskega slikarja in grafika svetovnega formata, ki bi letos januarja dopolnil 80 let. Podpis pogodbe med Občino Lendava in umetnikovim bratom Tomažem Galičem je prelomno dejanje, ki se ga veselijo vsi občudovalci Galičevega opusa in njegovi najbližji, so zapisali na občinski spletni strani. Občina Lendava je za predmetno nepremičnino in premično premoženje odštela 50.000,00 EUR.

    Župan Janez Magyar je ob podpisu pogodbe dejal: »Po skoraj 30 letih čakanja kot skupnost poravnavamo dolg do izjemne zapuščine sijajnega človeka in izvrstnega umetnika. Veseli me, da smo to storili prav v okviru praznovanj ob dnevu slovenske kulture in ob slikarjevi 80-letnici. To je začetni korak, ki mu bodo morali slediti še mnogi drugi, povezani z restavratorskimi in drugimi posegi, ki bodo zanimiv ustvarjalni in življenjski prostor naredili zanimivega tudi za širšo javnost.«

    Po smrti Štefana Galiča je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije leta 1998 vpisal umetnikov atelje v svoj register, saj ta ni le umetnostnozgodovinski, ampak tudi domoznanski zaklad.

    Zelo zanimiva zapuščina Štefana Galiča je prava zbirka etnografskih predmetov, starin, umetnin, knjig, starih razglednic, spominov ter osebnih predmetov, ki avtentično zrcalijo značaj in svetovni nazor sijajnega človeka in izjemnega umetnika Štefana Galiča.

    Bil je navezan na naravo in na živo okolje, pa tudi na ljudsko tradicijo, ki jo je občudoval in zbiral od otroških let. Čeprav je izviral iz meščanske obrtniške družine, je rad iskal etnografske predmete, ki so v 60. letih skoraj povsem izginili ali pa se preselili na podstrešja kmečkih hiš. Bil je strasten zbiralec vrčev, pozneje tudi lesenega kmečkega orodja, vil, bran, pa orodja za rezanje in predelovanje grozdja, starih stiskalnic in vijakov. Sčasoma se je atelje napolnil s temi predmeti iz okolice Lendave in tudi drugih delov Prekmurja.

    Etnografske predmete, skrbno razporejene na stenah in policah, je zbiral kot nosilce estetske vrednosti. Še danes nas očarajo s svojo množičnostjo, prečiščeno, pradavno obliko in estetsko ter značajem rustikalnega panonskega prostora.

    vir: Vestnik.si