V Lendavi je bila konferenca Forum Lendava - Europa Futura, ki je integralni del projekta kandidature Lendave za Evropsko prestolnico kulture (EPK), popoldne pa bodo podporo kandidaturi podpisali predstavniki avstrijske Radgone ter porabskih Slovencev.

Dogovor o sodelovanju pri projektu Lendava - EPK 2025 bodo poleg lendavskega župana Janeza Magyarja prispevali župan Radgone Heinrich Schmidlechner v imenu avstrijske občine ter Andrea Kovacs in Martin Ropoš v imenu porabskih Zveze Slovencev na Madžarskem oziroma Državne slovenske samouprave.

Magyar je na podporo zelo ponosen in počaščen, saj bodo lahko podpisniki, kot je dejal, s svojim znanjem potrdili, da je Lendava pravi vrh za prestolnico EPK.

Ob tem bo z županom Budimpešte Istvanom Tarlosem podpisal tudi sporazum o pobratenju z namenom okrepitve prijateljskih vezi med mestoma.

Na forumu so različni avtorji, večina izhaja iz pomurskega okolja, predstavili svoje poglede na teme, ki so povezane z Lendavo in njeno kandidaturo za EPK. Obravnavali so področja od dvojezičnosti, sonaravnega razvoja in tradicije do duhovne in umetnostne podobe, znanosti, sožitja, kulinarike in življenja v večkulturni skupnosti.

Borut Ošlaj s Filozofske fakultete v Ljubljani je ob tem povedal, da lahko Lendava, upoštevaje njeno izjemno zgodovinsko, jezikovno, umetniško, športno, turistično in kulinarično pestrost ter inovativnost, ob ambicioznejšem in dobro organiziranem pristopu postane inkubator idej Evrope prihodnosti, evropski trg oziroma forum, na katerem bodo s skupnimi prizadevanji podirali zidove med evropskimi kulturami, tako da bo v njih mogoče poudarjati in negovati tisto, zaradi česar bo lahko Evropa v še večji meri svetilnik socialnega miru in humanosti.

Magyar je dodal, da pomeni konferenca pomembno dodano vrednost kandidaturi in da so prispevki z različnimi videnji avtorjev potrditev za uspešno kandidaturo.

Walter Pfluger, ki se je pred časom priselil v Lendavo in podprl projekt, pa je dejal, da želijo z njim pozitivno vplivati na okolje, da bi ga ljudje pozdravili, ter da bi vsi, ki pridejo v Lendavo, pozitivno govorili o njej ter izkoristili njen potencial, "zato, ker ima Lendava preprosto nekaj čarobnega".

krog.sta.si

Aleš Šteger je nepreklicno odstopil kot vodja programskega sveta za pripravo kandidature Lendave za EPK 2025. V pismu, ki ga je datiral z 31. decembrom 2018 in ga poslal županu Janezu Magyarju in občinskemu svetu, navaja, da je odstopil iz osebnih razlogov.

V petek, 11. januarja, pa je svoj umik iz programskega sveta napovedal še Mitja Čander, idejni vodja projekta in svetovalec donedavnega župana Antona Balažka. Oba ključna človeka projekta z izkušnjami pri organizaciji EPK v Mariboru sta torej odstopila prav v času, ko je treba pripraviti prijavo kandidature. To je namreč treba oddati letos ali najpozneje v začetku leta 2020. Lendavska občina se je na projekt Lendava EPK 2025 pripravljala že od aprila 2016, pomembno podporo pa ji je lani izrekla tudi celotna regija. Svet pomurske razvojne regije je namreč projekt sredi lanskega leta potrdil kot prioritetni regijski kulturno-turistični projekt in v programski svet imenoval svojega predstavnika, podprli pa sta ga tudi obe regiji sosednjih držav.

Magyar podpiral, a bil kritičen
Zdi se, da je odstop programskega vodje lendavskega župana ujel nepripravljenega na to možnost. Znano je, da je Magyar v svojem predvolilnem programu projekt EPK zagovarjal, a hkrati izražal pomisleke glede obsežne infrastrukture in vlaganj v objekte, ki so jih načrtovali v sklopu priprav na EPK, bil pa je tudi kritičen do finančnih okvirov.

Magyar odstopov Čandra in Štegra ni komentiral, zagotovil pa nam je, da bodo na izpraznjeni mesti »s konsenzom imenovani najbolj kompetentni ljudje«. O imenih ni želel govoriti, prav tako ni ne zanikal niti potrdil informacije, ki se je razširila v nekaterih krogih, da naj bi pomembno vlogo v lendavski kulturi spet dobila Tanja Šimonka, nekdanja direktorica Zavoda za kulturo in promocijo Lendava. V okviru tega zavoda je na začetku z bogatim programom uspešno deloval tudi lendavski kulturni dom, Šimonkova in Balažek pa sta se zaradi dlje trajajočih nesoglasij glede načina vodenja zavoda dokončno razšla leta 2015. Ob tem še spomnimo, da je Šimonkova pred osmimi leti kandidirala za položaj programskega direktorja zavoda Maribor 2012 za izvedbo EPK, vendar je potem ta položaj zasedel Čander.

Programski svet brez razprave
Magyar je torej poudaril, da bo pri imenovanju novih ljudi v programski svet pomemben konsenz, česar Balažek ob njegovem formiranju ni iskal. Poziv za zbiranje predlogov za imenovanje članov programskega sveta za EPK je bil objavljen avgusta, člane pa je občinski svet potrdil oktobra 2017, ne da bi imel možnost razpravljati o imenih. Balažek je takrat svetnike seznanil, da je kljub pozivu prejel zelo malo predlogov, v potrditev pa jim je predlagal Aleša Štegra, Dejana Süča, Dubravka Baumgartnerja, Sabino Šinko in Melito Kontrec. Sedmega člana naj bi imenovali preostali člani sami. Ob tem ožjem programskem svetu pa naj bi deloval še projektni svet v širši sestavi s petnajstimi člani. Vodenje tega je prevzel Balažek, vanj pa so bili vključeni še direktorji javnih zavodov, predstavniki madžarske narodnosti, romske skupnosti in hrvaškega kulturnega društva. Ne toliko sestava programskega sveta, ampak način, kako je bil ta imenovan, je potem zelo negativno odmeval v javnosti, nekateri pa so že takrat opozarjali na tveganje, povezano prav z vključevanjem zunanjih svetovalcev zaradi možnosti njihovega odhoda, ker da razmišljajo in ravnajo tržno.

Z umikom dali priložnost drugim
Če kdo, je Süč edini v Lendavi, ki po odstopu Štegra natančno pozna dosedanje delo projektnega sveta, menijo nekateri poznavalci, in bi torej lahko povezal pretrgane niti. »O odstopni izjavi gospoda Štegra sem sam žal izvedel iz medijev, tako da ne vem, kdaj jo je dal, in tudi sicer dvomim, da je bila razlog odstopa medijska izpostavljenost moje zaposlitve v KKC Lendava. Verjamem pa, da je gospod Šteger odločitev temeljito premislil in ima tehtne razloge za odstop,« je Süč povedal za naš medij. Na vprašanje, ali bi bil kljub vsemu pripravljen prevzeti vodenje programskega sveta, če bi ga za to zaprosili, pa je odgovoril, da je kandidaturo ustvarjalo do sedaj kar nekaj kakovostnih kadrov, da so bili rezultati tega dela vidni tudi širši javnosti in imeli pozitivne učinke v družbi. »Bolj kot odstop Štegra me skrbi negativna klima v družbi, ki se ustvarja že vse od konca lokalnih volitev. O konkretnih potezah je v tem trenutku nemogoče govoriti, saj na temo projekta kandidature nisem imel nobenega razgovora od zaključka lokalnih volitev. Bi pa želel poudariti, da sam še naprej verjamem v projekt kandidature za evropsko prestolnico kulture leta 2025 in da je Lendava lahko uspešna pri tem,« je še dejal.

Šteger pa je za lendavski spletni medij izjavil, da je s položaja predsednika programskega sveta odstopil, ko mu je poteklo pogodbeno razmerje z lendavsko občino. Bil je tudi jasen, da proces kandidature za EPK ni le kulturno-umetniški, ampak v prvi vrsti politični projekt. Brez timskega dela in podpore nedeljene politične strukture, je poudaril, tega namreč ni mogoče izvesti. »Zato je prav, da ima novoizvoljeno vodstvo vse možnosti, da se do projekta kandidature na novo opredeli in nastopi z ljudmi, ki jim zaupa, s svojim timom. To je nekaj povsem normalnega, del določene politične kulture, enako kot moj odstop,« je še zapisal.

Zaradi podobnih razlogov kot Šteger je po lastnih navedbah odstopil tudi Čander. Odstopil pa je tudi zato, ker ga novi župan po izvolitvi še ni poklical. »Ker nisem dobil klica ali povabila na sestanek, sem sklepal, da si župan želi sodelovati z drugimi ljudmi pri pripravi kandidature, pri čemer ga nisem želel ovirati,« je še navedel v svoji izjavi.

VIR: Vestink.si / Majda H. / Foto Tit K

Zmeda okrog kandidature Lendave za Evropsko prestolnico, kar ne pojenja. Najprej odstop predsednika programskega sveta, potem vprašanja o usodi projekta, zdaj nejasnosti okrog vodje projekta.
Pa začnimo na začetku. Januarja smo poročali, da je Aleš Šteger nepreklicno odstopil s položaja predsednika programskega sveta za pripravo kandidature Lendave za EPK 2025. Kasneje je ekipo, ki je peljala aktivnosti za pripravo kandidature zapustil tudi Mitja Čander, eden ključnih akterjev in svetovalec pri projektu. Številni so se zato začeli spraševati o usodi projekta.

A je lendavski župan Janez Magyar nekaj tednov zatem sklical tiskovno konferenco, na kateri je priznal, da ga je odstop nosilcev projekta EPK presenetil, vendar zagotavlja, da s projektom nadaljujejo. Na občini zagotavljajo, da je projekt kandidature Lendave za Evropsko prestolnico kulture 2025 široko zastavljen. Občina bo v proračunu za letošnje leto, ki je v zaključni fazi povečala sredstva za kulturo, tako bodo zagotovili dodatnih 200.000 evrov.

Je ali ni?
Zdaj pa je za zmedo poskrbela Tanja Šimonka, ki je pred dnevi na delovnem obisku lendavskega župana Magyarja v Međimurskoj županiji sodelovala kot vodja projekta Lendava EPK 2025. Tako vsaj piše na spletni strani Međimurske županije.

Za potrditev smo poklicali Šimonko, ki pa na vprašanje ni želela odgovoriti, saj, da ni javna oseba. Bolj zgovoren je bil župan Magyar, ki zanika, da bi bila Šimonka vodja projekta Lendava EPK 2025, pravi, da je njegova zunanja sodelavka z izkušnjami s področja kulture in mu zato svetuje.

Sicer ni jasno, ali se Šimonka v tujini predstavlja kot vodja projekta ali pa so se na spletni strani Međimurske županije le neposrečeno izrazili.

VIR: Sobotainfo.com / FOTO: Međimurska županija

Predstavniki Občine Lendava in Galerije – Muzeja Lendava so na novinarski konferenci danes, v petek, 18. 5. 2018, predstavili priprave Občine Lendava na kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture 2025 (EPK) in veliko razstavo grafik ruskega slikarja Marca Chagalla z naslovom Stvarjenje in Biblija, ki je del uspešnega cikla razstav Velikani svetovne likovne umetnosti. Razstavo bo nocoj ob 19.00 slavnostno otvoril minister za kulturo Anton Peršak, na ogled pa bo do 31. 10. 2018. Pričujoča razstava ni prvo srečanje slovenskega občinstva z velikim umetnikom, vendar predstavlja najobsežnejši vpogled v vrhunce njegovega ustvarjanja, ki je bilo do sedaj na ogled v Sloveniji.

Na novinarski konferenci so sodelovali župan občine Lendava mag. Anton Balažek, vodja programskega sveta za pripravo kandidature Lendave za EPK 2025 Aleš Šteger, direktor Galerije – Muzeja Lendava Dubravko Baumgartner, kustosinja razstave, umetnostna zgodovinarka dr. Katarina Mohar in mag. Peter Gabrijelčič, dolgoletni dekan Fakultete za arhitekturo, pripravljalec programa investicijskih vlaganj v okviru Lokalnega programa za kulturo in kandidature Lendave za EPK 2025.

Galerija – Muzej Lendava je izstopajoča galerija v slovenskem prostoru, saj so njene razstave iz cikla Velikani svetovne likovne umetnosti v zadnjih letih najbolj obiskane razstave v Sloveniji. Poleg tega je s 27.000 obiskovalci letno najbolje obiskana galerija v Vzhodni Sloveniji.

Direktor Galerije – Muzeja Lendava Dubravko Baumgartner je povedal: »Pričujoča razstava je nadaljevanje cikla Velikani likovne umetnosti, s katerim smo pričeli leta 2009 z razstavo Victorja Vasarelya. Lahko rečemo, da so se razstave dodobra uveljavile, o čemer priča tudi nenehno povečevanje obiska. Lani si je tako grafike Salvadorja Dalija ogledalo več kot 20.000 obiskovalcev. Naš cilj je to številko s Chagallom seveda preseči, zato smo pripravili še dodatni program. Med drugim bomo v sklopu razstave izvajali projekcijo razstavljenih grafik na grad, kar bo vidno iz mesta, projekcije pa bodo tudi na grajskem dvorišču. Posebej razveseljivo je, da se obiskovalci vsako leto vračajo, prihajajo pa iz vse Slovenije in sosednjih držav, Madžarske, Avstrije in Hrvaške.« Baumgartner je še povedal, da je cikel Velikani likovne umetnosti plod odličnega sodelovanja z zasebnim nemškim zbirateljem, gospodom Richardom H. Mayerjem, ki vsa leta velikodušno podpira delovanje GML. Poudariti velja še, da so vsa dela, ki jih razstavlja GML, originali.

Kustosinja in umetnostna zgodovinarka dr. Katarina Mohar pravi, da je bila priprava razstave zanjo velik osebni in strokovni izziv, saj jo je Chagall zaradi neposrednosti in nepretencioznosti privlačil že od nekdaj. »Chagallov opus je ogromen, izjemno raznolik in tematsko bogat. Razstava 135 del iz zbirke zasebnega zbiratelja Richarda H. Mayerja v galeriji lendavskega gradu ponuja vpogled v vrhunce njegovega grafičnega opusa. Osrednja pozornost je posvečena barvnim litografijam, ki so nastale kot ilustracije k Bibliji po umetnikovem potovanju v Palestino leta 1931, v poznih 50-ih letih 20. stoletja pa so bile v posebnih številkah pariške umetniške revije Verve odmevno predstavljene javnosti. Razstavljene so skupaj z izborom Chagallovih grafik, v katerih je umetnik raziskoval svoje priljubljene motive, ki med drugim vključujejo podobe iz rodnega Vitebska, avtoportrete, portrete ljubezenskih parov, cirkusantov in muzikantov. Postavitev razstave tako celovito odstira pomemben del Chagallove umetniške dediščine.«

Župan Občine Lendava mag. Anton Balažek je poudaril, da aktivnosti za kandidaturo za EPK tečejo v pravi smeri. »Posamezne aktivnosti so prerasle v proces, ki lepo teče, posebno pozornost pa že zdaj namenjamo vključevanju lokalnega prebivalstva, predvsem mladih. Naš cilj je zadržati mlade, narediti lokalno okolje prijazno, kar bomo dosegli tudi z investicijami v mestu. Pri tem je pomembno dobro povezovanje vsebinskega in investicijskega dela projekta. Javnomnenjske raziskave kažejo, da domačini zelo podpirajo projekt EPK 2025. Zadnja anketa kaže, da kar 77 odstotkov občanov projekt dobro pozna in ga tudi podpira. Razpisali smo tudi študentsko in dijaško delo v storitveni in turistični dejavnosti, ki bo omogočalo mladim priložnostno delo skozi vse leto, poleg rednega financiranja kulturnih društev pa smo izvedli dodatni javni razpis za kulturne projekte za zavode in nevladne organizacije v skupni vrednosti 100.000 evrov. Načrtujemo obnovo nekdanje blagovnice, kjer bosta prostor dobili tudi knjižnica in glasbena šola.«

Lendava bo v projektu EPK 2025 k sodelovanjuu povabila 25 partnerskih mest iz Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, od tega jih bo pet sodelovalo tesneje.

Župan se je ob tej priložnosti zahvalil vsem sodelavcem in sodelujočim v projektu, ki bo naslednje leto dosegel naslednjo stopnjo s prijavo kandidature za EPK 2025.

Več o dodatnem javnem razpisu za kulturne projekte je povedal Aleš Šteger, vodja programskega sveta za pripravo kandidature: »Veseli me, da je bil uspešno izpeljan javni razpis za zavode in nevladne organizacije v skupni vrednosti 100.000 evrov. Na razpis je prispelo blizu 40 prijav, od katerih jih je komisija izbrala več kot 20. Gre za kulturne vsebine in dogodke, ki bodo izvedeni v letu 2018 in predstavljajo nadgradnjo občinskega programa za kulturo in smernice za EPK 2025. Poleg razpisa naj izpostavim graditev tesnega partnerstva s hrvaškim mestom Čakovec, ki tudi formalno pozdravlja skupno kandidaturo za EPK,« je povedal Šteger in pojasnil, da gre pri kandidaturi za skupni projekt štirih držav, poleg Slovenije in že omenjene Hrvaške še Madžarske in Avstrije. Pomembno je tudi, da ima Lendava podporo regije, Murske Sobote in drugih občin ter vidnih posameznikov. Poudaril je še, da Lendava intenzivno pripravlja bogat program poletnih prireditev, ki ga bodo predstavili junija.

O investicijskem razvoju Lendave je spregovoril mag. Peter Gabrijelčič, pripravljalec programa investicijskih vlaganj v okviru Lokalnega programa za kulturo in kandidature Lendave za EPK 2025: »Mesta se razvijajo ali umrejo. Razvijajo se takrat, ko je v njih prisotna kultura, ki se odvija v prostoru, tudi v javnem, na ulicah in trgih. S kulturo se da spodbuditi življenje nekega kraja in Lendava se tega zaveda. Vprašali smo se, kako vrniti mesto ljudem? Postopoma načrtujemo organizacijo javnega prostora z vračanjem institucij v središče. Eden od teh projektov je revitalizacija nekdanje blagovnice, ki ji bomo dali kulturne vsebine. Poleg tega načrtujemo oblikovanje mestnih trgov in ulic z območji izključno za pešče. V ta namen je treba poskrbeti za dovolj parkirišč na obrobju, predvideno pa je tudi novo stanovanjsko naselje, ki bo mladim omogočilo bivanje blizu centra, a hkrati v stiku za naravo.«

VIR / foto: radiotomi.si

Občina Lendava je minuli petek gostila konferenco Forum Lendava – Europa Futura, ki predstavlja integralni del projekta kandidature Lendave za naziv EPK 2025 z dolgoročno naravnanostjo. Svečano pa so podpisali dogovor o partnerskih povezavah pri EPK.
Lendava je z glavnim mestom Madžarske podpisala sporazum o pobratenju, ki predstavlja nadgradnjo sodelovanja z Budimpešto in sodelovanje z nadžupanom Istvánom Tarlósem. Podporo prizadevanjem Lendave pri kandidaturi za EPK 2025 sta uradno izrekli tudi krovni organizaciji zamejskih Slovencev na Madžarskem ter avstrijsko mesto Bad Radkersburg.

Forum Lendava - Europa Futura
»Lendava kot vitalno stičišče kultur, jezikov in ver, Lendava kot evropski laboratorij in živ vzor evropske ideje sožitja in vzajemnega spoštovanja … Kreativna platforma za nove oblike večdimenzionalnega evropskega povezovanja. Identiteta mesta, ki se je izoblikovala v strpnem sožitju skozi prepletanje različnosti in s sprejemanjem novega,« je bilo glavno sporočilo konference s pomenljivim naslovom Forum Lendava - Europa futura.

Forum, ki predstavlja integralni del kandidature z dolgoročno naravnanostjo, je nastal na pobudo že desetletja v Ljubljani živečega univerzitetnega profesorja filozofije in zapriseženega Lendavčana Boruta Ošlaja ter doktorja filozofije Walterja Pflugerja, ki se je, kot je to v navadi, na prvi pogled zaljubil v Lendavo. Združila sta sorodni področji delovanja in podala idejo, ki se je razgrnila na konferenci. Poznavalci različnih tem in strok so predstavili svoja stališča, znanje in izkušnje ter s svojimi prispevki pomagali oblikovati del izhodišč za uspešno kandidaturo Lendave za EPK. Le-ta  temelji na čezmejnem sodelovanju slovenskih, hrvaških, madžarskih in avstrijskih mest in regij oziroma županij ter vseh, ki so Lendavi že izrekli podporo.

Bad Radkersburg in porabski Slovenci podprli kandidaturo Lendave
Lendava si uresničitve projekta ne predstavlja brez podpore zamejskih Slovencev, s katerimi že desetletja tesno sodeluje. Povezuje ju skupna narodna in jezikovna identiteta, kulturna dediščina, običaji in navade, naravna dediščina ter ne nazadnje tudi skupni razvojni cilji. Sporazum o sodelovanju pri projektu sta podpisala predsednik  Državne slovenske samouprave, Martin Ropoša, in predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, Andreja Kovač.

Odprtost, gostoljubnost, bogata zgodovinska preteklost, kulturna raznolikost ter številni primeri dobrih praks, ki jih nudi mesto Bad Radkersburg, so neprecenljivega pomena. S sodelovanjem mesta Bad Radkersburg pri projektu EPK želi Lendava poleg čezmejne dimenzije okrepiti tudi sodelovanje na kulturnem, turističnem in gospodarskem področju ter vzpostaviti dolgotrajne pristne prijateljske vezi. Sporazum je podpisal župan mesta Bad Radkersburg, Heinrich Schmidlechner, ki v partnerskem sodelovanju vidi številne priložnosti.

Pobratenje z glavnim mestom Madžarske
Z nadgradnjo sodelovanja, izmenjavo izkušenj, medsebojno pomočjo ter povezanostjo želi Lendava z mestom Budimpešta pisati zgodbo o dolgotrajnem prijateljstvu. Povezuje ju iskrena želja po sodelovanju, dobrih odnosih ter skupni razvojni cilji. S pobratenjem želita mesti še bolj povezati prebivalce, ohranjati kulturno dediščino, okrepiti kulturno izmenjavo, turizem, predvsem pa deliti in izmenjevati izkušnje.

»Lendava je prvo mesto iz katere od naših sosednjih držav, kjer živi madžarska manjšina, s katerim je Budimpešta odslej pobratena. Ta trend želimo v prihodnje še nadaljevati,« je ob podpisu povedal nadžupan István Tarlós.

Župan Občine Lendava Janez Magyar je še posebej vesel tesnejšega sodelovanja z Budimpešto ter nadžupanom Istvánom Tarlósem, s katerim sta na dunajskem družabnem dogodku, katerega pobudnica je bila veleposlanica Republike Slovenije na Dunaju, Ksenija Škrilec, navezala pristen prijateljski stik ter dala skupno pobudo za pobratenje dveh različno velikih mest z enako velikim srcem.

VIR: mariborinfo.com

Občina bo v proračunu za letošnje leto, ki je v zaključni fazi, povečala sredstva za kulturo, tako bodo zagotovili dodatnih 200.000 evrov.

Lendavskega župana je odstop nosilcev projekta EPK presenetil, vendar zagotavlja, da projekt nadaljujejo. Spomnimo, poročali smo, da je projekt visel na nitki.
 
Po tem, ko je Lendava ostala brez predsednika programskega sveta EPK, so se porajala vprašanja o usodi projekta kandidature Lendave za Evropsko prestolnico kulture 2025.

Vendar novi lendavski župan Janez Magyar zagotavlja, da se projekt nadaljuje, »nikoli nisem rekel, da se zaustavlja«. Na tiskovni konferenci, ki jo je sklical z namenom, da pojasni dogajanje okrog projekta kandidature Lendave za Evropsko prestolnico kulture 2025, je dejal, da ga je odstop Aleša Štegra in Mitje Čandra zelo presenetil. Pričakoval je namreč, da bosta prišla do njega in se bodo pogovorili, saj ni vedel, da jima je potekla pogodba. Pravi, da aktivno urejajo kadrovske zadeve in iščejo prave ljudi za projekt, vendar o konkretnih imenih še noče govoriti.

Vršilka dolžnosti direktorice občinske uprave Aleksandra Kreslin pravi, da je projekt kandidature Lendave za Evropsko prestolnico kulture 2025 široko zastavljen.

Občina bo v proračunu za letošnje leto, ki je v zaključni fazi, povečala sredstva za kulturo, tako bodo zagotovili dodatnih 200.000 evrov. »To je samo še en dokaz, da projekt z vso resnostjo nadaljujemo.«

Iščejo pa tudi dodatne vire financiranja, da ne bi preveč obremenjevali proračuna. Magyar pravi, da dodatno zadolževanje za zdaj ne bo potrebno, se bodo pa mogoče nekateri infrastrukturni projekti zamaknili.

Vir: delo.si

Lendavski občinski svet zaradi neučinkovitosti razpustil programski svet EPK. Gradivo, s katerim bi se Lendava potegovala za kandidaturo, ni pripravljeno. Anton Balažek protestno zapustil sejo občinskega sveta.

Lendavski občinski svet je potrdil sklep, s katerim je razpustil ožji programski svet za pripravo kandidature za evropsko prestolnico kulture. V  obrazložitvi sklepa piše, da je bilo njegovo delovanje neučinkovito, njegova vloga glede priprave gradiva za kandidaturo pa nejasna. Anton Balažek je zahteval umik točke z dnevnega reda seje, ker da je gradivo žaljivo za člane programskega sveta, vendar s predlogom ni uspel. Pred začetkom obravnave te točke je sejo zapustil.

Ožji programski svet za pripravo kandidature je štel sedem članov: Aleš Šteger, Dejan Süč, Atilla Pisnjak, Dubravko Baumgartner, Sabina Šinko, Melita Kontrec in Bojan Vogrinčič. Prvih šest je občinski svet potrdil oktobra 2017, sedmi pa je bil imenovani konec leta 2018.

Namesto ožjega programskega sveta naj bi se zdaj oblikovale delovne skupine, v katerih bi sodelovali strokovnjaki iz številnih področij, v njih pa bi vključili več kot petdeset domačinov in Lendavčanov, ki delujejo drugje.

Razpustitev ožjega programskega sveta, ki naj bi bil po navedbah v gradivu smiseln šele takrat, ko bi bila kandidatura že dobljena, in ustanovitev delovnih skupin, dejansko pomeni povsem drugačen pristop pri pripravah Lendave za kandidaturo.

VIR: vestnik.si

Lendava je za projekt Evropske prestolnice kulture (EPK) od leta 2016 plačala več kot 300.000 evrov, a se ni uvrstila v ožji izbor. Z občine prvi ekipi, ki je pripravljala projekt pod vodstvom Aleša Štegra in Mitje Čandra ter zavoda Kreativna baza, očitajo, da v dveh letih ni pripravila nobene vsebine za prijavo, potem pa je od projekta odstopila.

Poročilo o izvajanju projekta Lendava EPK 2025 so zahtevali lendavski svetniki z namenom prikaza vseh aktivnosti in sklenjenih pogodb pri pripravah na kandidaturo za EPK.

V njem piše, da sta z enostransko odpovedjo nadaljnjega sodelovanja z občino Lendava ključna protagonista projekta Aleš Šteger in Mitja Čander januarja 2019 postavila občino v izjemno neugoden položaj.

“Občina je bila postavljena pred dejstvo, da kljub številnim ustanovljenim organom – programski svet, projektni svet, razvojna pisarna -, intenzivni medijski prisotnosti in angažiranju številnih oseb in podjetij s pogodbami v skupnem znesku več kot 205.000 evrov med leti 2016 in 2018 ni imela skorajda nobenega oprijemljivega dokumenta, še manj pa konkretnih ali vsaj okvirnih smernic, dejstev ali vsebin, na katerega bi lahko gradili vsebino prijave za EPK,” piše v poročilu.

Ključna naloga programskega sveta, ki ga je vodil Šteger, to so povezovanje in sodelovanje vseh dejavnikov na področju kulture, razvoj novih vsebin, sodelovanja in ponudbe kulturnih dobrin, oblikovanje vsebin, ki bodo omogočile pripravo konkurenčne vloge na razpis in doseganje ciljev projekta, po oceni poročila ni bila opravljena.

Po podatkih je samo zavod Kreativna baza od lendavske občine v omenjenih dveh letih na podlagi več pogodb dobil skupno nekaj manj kot 78.000 evrov, od javnega javnega zavoda Galerije – Muzeja Lendava, katerega ustanovitelj je občina, pa še 39.000 evrov. Šteger je za vodenje programskega sveta in sejnine dobil 13.900 evrov, pet članov pa skupaj 7400 evrov.

Lendavski župan Janez Magyar poročilu pritrjuje rekoč, da omenjeni “programski svet za prijavo na kandidaturo ni pustil nobene vsebine, pobrali so ogromno denarja za svetovanje, a če svetuješ, moraš imeti tudi produkt, tega pa ni bilo”.

Če bi opravili promocijo, kot pravijo, bi prišli v drugi krog, vendar od sebe niso dali nič, kar bi lahko uporabili kot osnovo za začetek dela druge ekipe na začetku leta 2019, še pravi Magyar in dodaja, da je edino, kar so napisali, povzetek Lokalnega programa kulture, ki pa so ga pripravili občinski javni zavodi.

Direktorica Kreativne baze Maja Čander se z očitki ne strinja in odgovarja, da so z veliko energije Lendavo postavili v središče slovenske kulture, kar da se je nenazadnje poznalo tudi v občutno povečanem obisku galerije, stolpa in mesta nasploh.

“Za denar, ki nam ga očitajo, večje agencije česa podobnega gotovo ne bi postorile. Prepričana sem, da je obračunavanje z nami del širšega političnega obračuna s prejšnjim županom Antonom Balažkom in njegovo ekipo,” pravi Maja Čander in dodaja, da so ponosni, da so lahko uspešno delovali v večnacionalnem in večkulturnem okolju in po svojih močeh prispevali k boljšim odnosom na obmejnem področju.

Po njenih besedah gre tudi za iskanje alibijev za neuspešno nadaljevanje kandidature, ki je bila po njihovem mnenju kot tudi mnenju mnogih v slovenskem prostoru zastavljena na trdnih in široko prepoznavnih temeljih.

Potem ko sta Šteger in Čander zapustila Lendavo, so na občini povabili k sodelovanju t.i. najširšo koalicijo izjemnih posameznikov, večinoma domače ustvarjalce, ki so skupaj z novo ekipo pripravili obsežno in zahtevno vsebino kandidature. Za to so, skupaj z vsemi stroški in materiali, plačali 58.000 evrov.

V Lendavi so še vedno prepričani, da je bil pri postopku za pridobitev naziva EPK za leto 2025 v Sloveniji kršen poslovnik, zato pri pritožbi vztrajajo, saj so, kot piše v poročilu, kršitve dokazljive in konkretne.

vir STA

Na skrajnem severovzhodu Slovenije, tam v samem kljunu kokoške, leži Lendava. Nad njo se dviguje grad, v katerem domuje Galerija-Muzej Lendava, ki že nekaj let pripravlja razstave iz cikla Velikani svetovne likovne umetnosti na lendavskem gradu.

Lani, ko so gostili razstavo del Salvadorja Dalíja, so imeli kar 20.000 obiskovalcev.
"Že vrsto let odlično sodelujemo s prestižnimi galerijami in zasebnimi zbiratelji v Evropi. Plod tega sodelovanja so razstave, ki predstavljajo eno redkih priložnosti, da se domači, slovenski in širši javnosti vsako leto predstavi vsaj en avtor od nepogrešljivih imen svetovne antologije likovne umetnosti," pravi Dubravko Baumgartner, slikar in kustos ter novi direktor Galerije Muzeja Lendava.

Vlogo direktorja je prevzel pred kratkim. "Pred tem sem 14 let delal v zavodu kot kustos in grafični oblikovalec. V teh letih sem imel veliko srečo, da sem imel priložnost spoznati prijetne ljudi, izjemne umetnike, galeriste, zbiralce in ljudi, ki s srcem in dušo živijo za umetnost. Predvsem pa, da sem lahko sodeloval pri organizaciji in pripravah likovnih kolonij v Lendavi in odmevnih razstav umetnikov svetovnega slovesa, kot so Rembrandt, Picasso, Miró, Dalí, Goya, Vasarely, Mucha." Trenutno je v lendavskem gradu na ogled razstava del Marca Chagalla, ki jo lahko ujamete do 31. oktobra.

Ob tem smo se z Baumgartnerjem pogovarjali o njihovem razstavnem programu, izzivih in ciljih. Več pa v spodnjem pogovoru.

Kako voditi osrednjo kulturno ustanovo v mestu, ki ne šteje niti 10.000 prebivalcev?
Voditi javni zavod Galerija-Muzej Lendava ni preprosto opravilo. Trudim se po najboljših močeh in znanju. To delo me veseli in mi prinaša nove izzive, ter nova spoznanja in širitev osebnih obzorij. Pričakovanja javnosti so iz leta v leto večja. Vsako leto je več obiskovalcev lendavskega gradu, med njimi vse več takih, ki se radi vračajo in nestrpno pričakujejo naslednje razstave. Naš cilj je, da bi bili vsako leto boljši in bolj prepoznavni v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem prostoru. Prizadevamo si, da v Lendavi ustvarimo pomembno središče likovne umetnosti.

Pa vendar je razstava Salvadorja Dalíja na lendavskem gradu samo lani imela kar 20.000 obiskovalcev? Čemu pripisujete tak uspeh?
Ni veliko galerij, ki gostijo tovrstne razstave, vendar je v zadnjih letih med njimi prav Lendava. Prepričan sem, da je to vsekakor magnet za množice ljubiteljev likovne umetnosti, saj so zagotovo razlog za obisk mesta. To lahko argumentiram s preteklimi tovrstnimi razstavami, ko se je vidno povečalo število obiskovalcev. Rekord za naš zavod je bila lanska razstava Salvadorja Dalíja, ki je privabila več kot 20.000 obiskovalcev, kar je še dokaz več o uspešnosti projekta. Za primerjavo lahko povem, da si je, ko smo pred desetletjem začeli cikel, leta 2009 razstavo Victorja Vasarelyja ogledalo nekaj več kot 2.000 ljudi. Z leti smo v kolektivu pridobivali znanja in izkušnje, na kakšen način pridobiti pozornost obiskovalcev, in zdaj se že počasi vidijo sadovi vztrajnega in trdega dela. Moram pa vsekakor omeniti, da sta nas pri naših prizadevanjih podprla lokalna skupnost in Ministrstvo za kulturo RS, kar je olajšalo naše delo in tako pripomoglo k rasti in prepoznavnosti projekta.

Poleg tega je GML najbolje obiskana galerija na vzhodnem delu Slovenije. Če so v mariborskem UGM-ju lani našteli 20.000 obiskovalcev, ste jih vi 28.000. GML je tako rekoč fenomen in vzorčni primer, da je mogoče tudi v majhnem mestu prirediti velike kulturne dogodke. Ni pa bilo vedno tako. Kdaj in s čim ter zakaj je začel naraščati obisk na lendavskem gradu?
Likovna umetnost oblikuje kulturno podobo Lendave in je nepogrešljiv del turistične ponudbe. Galerija-Muzej Lendava se s kakovostnimi razstavami nacionalnega in mednarodnega pomena trudi povezati kulturo in turizem, zgodovino in sodobnega evropskega obiskovalca. S sodelavci se že vrsto let trudimo zagotavljati kakovosten program, ki ni zanimiv le za lokalno in regionalno prebivalstvo, temveč si vse bolj želimo nagovoriti občinstvo na državni oz. mednarodni ravni. Menim, da nam to odlično uspeva, ne zgolj s ciklom Velikani svetovne likovne umetnosti na lendavskem gradu, temveč tudi z mednarodnima likovnima kolonijama LindArt in odlivanje v bron ter z drugim zelo obsežnim in kakovostnim programom.

Kolikšen pa je delež lokalnega prebivalstva v tej številki 28.000?
Po moji oceni se ta delež giblje nekje okoli 15 odstotkov, kar pa je po moji presoji še vedno premalo, namreč ob takih razstavah svetovno znanih umetnikov ne bi smelo biti občana, ki ne bi videl razstave. Zavedam se, da vsakogar to ne zanima, pa vendar so tovrstne razstave značilne za velike prestolnice in mi ta imena prinašamo praktično občanom pred hišni prag in jim dajemo možnost, da dela vrhunskih avtorjev spoznajo iz prve roke. Da bi ta delež povečali, se lotevamo novih prijemov in skušamo domačine nagovoriti z dodatno programsko ponudbo, kot so koncerti, javna strokovna vodstva ob dnevih odprtih vrat, likovne delavnice, muzejske urice, forumi … In ne nazadnje se lotevamo projekta grajske kavarne. Želimo si, da bi lendavski grad postal mesto za vrhunska likovna doživetja, izobraževanja in sproščena druženja, skratka kraj, kjer bi se ljudje dobro počutili.

Ali na obisk vaših razstav vplivajo imena, ki jih gostite, ali je za to "kriva" tudi druga ponudba v mestu in okolici?
Čeprav Lendava spada med manjše kraje, smo zaradi obmejnega območja intenzivno vpeti v več kulturnih okolij, kar nas še posebej bogati. Mislim, da je naša obmejna lega in multikulturnost kraja naš velik plus. Smo v središču srednjeevropskega prostora med pomembnimi prestolnicami: Zagreb, Budimpešta, Dunaj in Ljubljana. Prav ta vmesni prostor oz. vrzel Galerija-Muzej Lendava uspešno zapolnjuje s svojimi projekti svetovno znanih umetnikov. Ta žanje zanimanje domačih in tujih ljubiteljev umetnosti, ki lahko razen v umetnosti uživajo tudi v raznoliki turistični in kulinarični ponudbi mesta in okolice. Naj samo omenim, da je Lendava svetovna prestolnica bograča in kraj, kjer se z vrha razglednega stolpa sredi lendavskih goric pogled razteza v štiri dežele.

GML je pomemben akter pri pripravi kandidature Lendave za naziv EPK 2025. Kako Lendavčanke in Lendavčani sprejemajo to kandidaturo?
To je kar težko vprašanje, to bi morali vprašati njih. Mislim pa, da so Lendavčanke in Lendavčani ponosni na svoje mesto in prav tako s ponosom in vnemo sprejemajo izzive, ki jih prinaša priprava na kandidaturo. EPK bi mestu in regiji zagotovo dal nove priložnosti, zagon, spodbudo, moči in sredstva za uresničitev gospodarskih in kulturnih projektov

Je oziroma bo mesto pripravljeno ob morebitnem uspehu kandidature za EPK?
Mesto se že intenzivno pripravlja na kandidaturo in vse moči in znanja vlaga za dosego naziva EPK 2025. Zavedamo se, da je pot do tja dolga in strma, a smo entuziasti in prepričani, da s skupnimi močmi, povezani zmoremo tak podvig, ki bi naš kraj zagotovo ponesel na višjo raven in izboljšal kakovost življenja ter utrip v kraju. Ne nazadnje mesto že letos v sklopu festivala Poleti v Lendavo v poletnih mesecih gosti nekaj več kot 170 različnih kulturno-glasbeno-gledaliških dogodkov, ki poživijo mestni vsakdan. Ob tej priložnosti bi rad poudaril, da se pripravlja tudi projekt za nov kulturni center s knjižnico, ki bo nastal na temeljih nekdanje Blagovnice v Lendavi.

Zdi se, da letošnjega festivala Poleti v Lendavo, če ne bi bilo kandidature za EPK, ne bi bilo. Vsaj ne v tako široko zastavljeni kulturni ponudbi, kakršna se letos izvaja. Del te ponudbe je tudi lendavski grad. Nekaj dogodkov je že za nami. Kakšen je bil odziv?
Želimo si, da bi zavod GML odigral pomembno vlogo pri snovanju, sooblikovanju in izvajanju novih kulturnih smernic in vsebin pri oživljanju mesta, ki v veliki meri vpliva na kakovost življenja v lokalni skupnosti. Menim, da je tovrstna bogata kulturna ponudba, ki se izvaja v sklopu festivala, pomemben del priprav in uresničitev zadanih ciljev ob kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture 2025. V mestu se na različnih lokacijah in ustanovah praktično vsak dan odvija kak kulturni dogodek. Med ponudniki programov je tudi Galerija-Muzej Lendava, ki tokrat ponuja širok spekter dogajanj. Kulture že(l)jne razvajamo z različnimi likovnimi in muzejskimi razstavami, s koncerti priznanih glasbenikov na dvorišču lendavskega gradu, z likovnimi delavnicami in mednarodnimi kolonijami, s forumi in predavanji. Ne nazadnje pa tudi s sproščenim druženjem in klepetom v sklopu priložnostne kavarne tako imenovane Chill on the Hill ter drugim dogajanjem. Odziv do zdaj je bil presenetljivo dober, kar pomeni, da si ljudje želijo sprememb. To nas veseli in potrjuje, da smo na dobri poti.

Atelje LindArt je letos prenovljen. V čem je njegova letošnja posebnost?
Projekt Atelje LindArt temeljji na dolgoletni tradiciji organizacije likovnih kolonij in delavnic v Lendavi (45 let Mednarodne likovne kolonije Lendava – odlivanje v bron in 22 let Mednarodne likovne kolonije mladih umetnikov LindArt). Zavod ima bogate izkušnje pri izvedbi tovrstnih projektov in si v prihodnje prizadeva nadgraditi zastavljene cilje. Vsakoletno organiziranje likovnih kolonij nas potrjuje v želji po novih izzivih ter zanimanju za razmere znotraj sodobne umetnosti, kakor tudi o tem, kako se najmlajša generacija sooča z njimi. Letos je zavod GML od Občine Lendava prejel v upravljanje nekdanjo šolo pod lendavskim gradom z namenom, da se za objekt najdejo nove vsebine in programi. Naša ideja ob tem je bila, da se uporabi za rezidenčne ateljeje in delavnice. Ateljeji so tako letos prvič zaživeli v juniju, ko smo začeli likovno delavnico LindArt Junior. Iniciativa zavoda je bila, da spodbudi razvoj ustvarjalnega razmišljanja pri najmlajših. Namen delavnice je iskanje mladih likovnih talentov, spodbujanje in formiranje nove, mlade generacije umetnikov v občini Lendava. Pri projektu so kot mentorji sodelovali likovni pedagogi, umetniki iz okolice Lendave. Učenci so tako imeli priložnost spoznati različne slikarsko-grafične tehnike in likovna dela Marca Chagalla. Pestro likovno dogajanje nadaljujemo z likovno kolonijo LindArt, ki se je začela na začetku julija in bo trajala vse do konca septembra. Letošnji LindArt prinaša povsem prenovljeno vsebinsko zasnovo, ki bo mestu prinesla svojevrstno galerijo kipov v mestnem parku. Letos smo se povezali z likovnimi akademijami iz Ljubljane, Zagreba, Bratislave, Budimpešte in Pécsa in na ta način ustvarili svojevrsten most med omenjenimi ustanovami in jih tako privedli do tesnejšega sodelovanja. Iz vsake akademije smo po priporočilu profesorjev povabili po enega študenta, absolventa kiparstva, ter njegovega mentorja/profesorja pri projektu. Med pomembne cilje projekta sodi promocija umetnika, dela, kraja in aktivnosti, približanje sodobne umetnosti "preprostemu človeku", kakor tudi bogatitev likovne zbirke GML-ja in vizualne podobe mesta. V ta namen smo odprli vrata ateljejev in tako zagotovili mestnemu prebivalstvu kakor tudi obiskovalcem, ki jim je umetnost blizu, dostop in komunikacijo z umetnikom in umetniškim delom. Javnosti predstavljamo, kako nastaja skulptura – od ideje – skice vse do umestitve v javni prostor, obenem pa jih seznanjamo z različnimi kiparskimi materiali in tehnikami. V ta namen vsak četrtek organiziramo večerna družabna srečanja in pogovore z mladimi umetniki in profesorji, ki jih vodijo priznani domači in tuji umetnostni zgodovinarji in kritiki.

Za zaključek: kaj sledi po Marcu Chagallu?
Naslednje leto bomo na lendavskem gradu gostili dve zanimivi razstavi v ciklu Velikani svetovne likovne umetnosti. Prvo v spomladansko-poletni sezoni tj. Hundertwasser in Shoichi Hasegawa, drugo v jesensko-zimskem terminu, tj. Christo. Predstaviti želimo dela, ki v slovenskem prostoru še niso bila predstavljena in bodo zanimiva za naše obiskovalce.

VIR: rtvslo.si