Čeprav arbitražne odločitve Hrvaška ne uveljavlja, s Slovenijo očitno na mejnem območju tvorno sodeluje, saj obe državi skupaj preprečujeta poplavljanje Mure.
Kot harmonija se bere projekt Frisco, s katerim Slovenija in Hrvaška za slabe tri milijone evrov na obeh straneh Mure usklajeno gradita protipoplavne nasipe, s katerimi bodo zaščitili prebivalce okoliških naselij pred poplavno nevarnostjo ter izboljšali pogoje bivanja in obvarovali okolje.
Hrvati zaključujejo, mi začenjamo
V Sloveniji sicer z aktivnostmi šele začenjamo, na Hrvaškem pa so že v zaključni fazi. Nasip Sveti Martin na Muri je v zaključni fazi izvajanja in je dolg dva kilometra. Z njim so zaščitili kar 65 stanovanjskih objektov in 200 prebivalcev.
Skoraj kilometer nasipa
Začetek gradnje nasipa na slovenski strani meje je predviden spomladi prihodnje leto, gradbena dela pa bi se naj končala avgusta istega leta.
»Dela bodo vključevala gradnjo novega nasipa v dolžini 890 metrov, rekonstrukcijo dela obstoječega nasipa, gradnjo prehodnih ramp, servisne ceste in drugih podobnih gradbenih ukrepov z namenom funkcionalnosti objekta. Ocenjena investicija v gradnjo nasipa znaša 1,35 milijona evrov,« pojasnjuje Anton Kustec, vodja Sektorja območja Mura, Direkcija Republike Slovenije za vode.
Poplave so na tem območju v preteklosti pustile velike posledice, čeprav je bila Benici dodeljena prioriteta, pa imajo po besedah Kusteca še kar nekaj kritičnih točk, potrebnih obravnave.
»Reka ne pozna državne meje in se giblje, kjer se giblje. Imamo ukrep, ki ga moramo izvesti za zaščito slovenske strani, na katastru Hrvaške,« pravi Suzana Stražar, direktorica Urada za upravljanje z vodami.
Po arbitraži na Hrvaškem betonarna in igrišče
Na hrvaškem katastru je ostala tudi betonarna Balažic, ki jo je pred več kot 50-imi leti ustanovil dedek zdajšnjega lastnika. Slovenska zastava pred vhodom jasno sporoča, v kateri državi bi si želel biti. Za zdaj posluje nemoteno, kaj bo prinesla prihodnost ni znano.
Mejni prehod namreč stoji na območju, ki je pripadlo Hrvaški. Čez mejo je tudi igrišče nogometnega kluba Kapca. Slovenska vlada zato želi tukajšnjim nogometašem v sodelovanju z lendavsko občino zgraditi novega, za katerega so našli že tudi novo lokacijo.
»Država se je zavezala, da bo financirala. Občina oziroma mi, lokalna skupnost, pa bomo naredili vse potrebne podlage,« Janez Magyar, župan občine Lendava.
Pri nas se arbitražna odločitev uresničuje
Medtem pa so oblasti namesto oznake za hrvaško poimenovanje Brezovec del, že postavile novo oznako za slovensko ime Mirišče. Za mnoge majhen korak za domačine pa pomeni, da se arbitražna odločitev vendarle uresničuje.
»Na Hotizi lahko z veseljem povemo, da smo pridobili ozemlje, se pravi Mirišče je tudi uradno zdaj pod Hotizo,« z veseljem pove Igor Köveš, predsednik Krajevne skupnosti Hotiza.
Tudi oznaka pred zaselkom Mirišče za nekaj prebivalcev pomeni veliko zmagoslavje, čeprav so hišne številke na njihovih domovih že od nekdaj slovenske.
VIR: mariborinfo.com
