Kralj Matjaž – mecen in vojak je naslov razstave, ki so jo odprli v avli lendavske gledališke in koncertne dvorane. Razstavo so pripravili v sklopu dogodkov ob spominskem letu kralja Matjaža, oziroma po madžarsko Matyasa Kiralyja.

Ob Hiši Madžarov, ki pripravlja dogodke ob spominskem letu kralja Matjaža, sta pri organizaciji razstave sodelovala še Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost in Knjižnica – Kulturni center Lendava. Na ogled bo do 20. julija.

V kulturnem programu je nastopila glasbena skupina, ki izvaja srednjeveško glasbo Hirës Pannonia Regizenei Együttes. Predsednik Sveta Pomurske madžarske samoupravne skupnosti in poslanec v državnem zboru Ferenc Horvath je spomnil, da je kralj Matjaž še ena od vezi med obema narodoma, saj je bil kralj tako Madžarov, kakor tudi Slovencev. Razstavo sta predstavila direktorica Hiše Madžarov, ki izvaja Spominsko leto kralja Matjaža, Krisztina Csibi in Gergely Buzas, direktor Muzeja Matyas Kiraly. Odprl jo je državni sekretar za narodno politiko madžarske vlade Arpad Janos Potapi.

Kralj Matjaž je med Slovenci - pa tudi na madžarskem, hrvaškem, češkem in še v nekaterih sosednjih državah - junak ljudskih pripovedk z zgodovinskim ozadjem. Legenda pravi, da spi na Koroškem pod goro Peco.

Kralj Matyas Hunyadi je živel v poznem srednjem veku. Bil je humanistično izobražen vladar in nadarjen vojskovodja, ki se je spopadal s Turki. Ti so v tistem obdobju vse bolj ogrožali Ogrsko, Avstrijo in Češko, s tem pa tudi naše kraje. Živel je med leti 1443 in 1490, kralj pa je postal pri svojih štirinajstih letih.

VIR: Vecer.com / Foto Jože Gabor

Velika skupna razstava avstrijskega in japonskega umetnika v Lendavi
Friedensreich Hundertwasser je leta 1961 razstavljal v Tokiu, dela pa si je prišel ogledati tudi Shoichi Hasegawa. Srečanju je sledil premik japonskega umetnika v Pariz, da bi bolje spoznal Zahod, Avstrijca pa sta navdušili vzhodna filozofija in umetnost.

Razstava del vizualnih umetnikov Friedensreicha Hundertwasserja (1928-2000), sicer tudi slavnega arhitekta, in Shoichija Hasegawe (1929) z naslovom Vzhod in Zahod predstavlja izbor stvaritev obeh umetnikov.

Namen razstave je slikovit prikaz srečanja dveh svetov, postavitev v Galeriji–Muzeju Lendava na lendavskem gradu je nastala na osnovi del zasebne zbirke Richarda H. Mayerja.
Friedensreich Hundertwasser (na posnetku), ki se je uveljavil in zaslovel tudi kot arhitekt, je leta 1961 razstavljal v Galeriji Tokio, kjer je požel velik uspeh, tam pa je spoznal tudi Shoichija Hasegawo, ki si je prišel ogledat njegove stvaritve. Foto: AP

Na ogled več kot sto stvaritev.
Rdeča nit razstave je ponazoritev vzajemnega sobivanja dveh svetov, Vzhoda in Zahoda, vzporednice in razlike med njima. Na ogled je 100 grafik, litografij, sitotiskov in lesorezov, razstavo dopolnjujejo akvareli in keramika.

Razstavo je v petek odprl vodja sektorja za nepremičninsko kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo Silvester Gaberšček, ob odprtju so spregovorili podžupan občine Lendava Mihael Kasaš, namestnik veleposlanice republike Avstrije Norbert Hack, namestnica veleposlanika Japonske Keiko Furuta in umetnostni zgodovinar Atilla Pisnjak.

Med velikani na lendavskem gradu
Postavitev je del cikla Velikani svetovne likovne umetnosti na lendavskem gradu, sodi pa v sklop kandidature Lendave za Evropsko prestolnico kulture (EPK) v letu 2025, za katero je mogoče že delovalo, da je pod vprašajem.

Lendavski župan o kandidaturi za EPK
Župan občine Lendava Janez Magyar je zaradi nedavnih razhajanj v ekipi in odhodov iz nje poudaril, da so projektu EPK 2025 povsem zavezani, vendar po njegovih besedah "ta proces ne sme biti delo ožjega kroga ljudi, temveč mora biti vanj vključenih kar se da veliko razmišljujočih, ozaveščenih in zavednih Lendavčanov, ki jim je mar za razvoj Lendave".
Razstava Vzhod in Zahod (Orient & Okzident) je na lendavskem gradu na ogled do 1. septembra. Dotični grad je lani obiskalo več kot 30.000 ljudi, kar je največ doslej, so sporočili iz Lendave.

Po odstopu nekaterih predstavnikov programskega sveta projekta EPK Magyar kot vodja projektnega sveta pravi, da so prejšnji programski svet ukinili in ga razširili v delovne skupine, ki bodo pripravile vse potrebno za vložitev kandidature.

VIR: rtvslo.si

V lendavski sinagogi so sinoči odprli razstavo likovnih del dveh lendavskih umetnikov, in sicer Suzanne Kiraly-Moss in Sebastijana Časarja z naslovom Križpotja.

Razstavo je odprl direktor Galerije-Muzeja Lendava Dubravko Baumgartner, predstavil pa jo je umetnostni zgodovinar Atilla Pisnjak. Odprtje so tokrat zaradi omejitev, ki so posledica pandemije koronavirusa, v Galeriji-Muzeju Lendava pripravili virtualno, torej preko družabnega omrežja Facebook in na uradni spletni strani Galerije-Muzeja Lendava. Včeraj so po več kot dveh mesecih spet odprli sinagogo in si bodo obiskovalci lahko razstavo ogledali vsak dan v tednu, razen ob ponedeljkih, med 10. in 16. uro.

Na skupni razstavi dveh lendavskih avtorjev Suzanne Kiraly-Moss in Sebastijana Časarja se pojavlja drugačno videnje enakih motivov, je v predstavitvi razstave povedal Atilla Pisnjak. Oba sta s svojega zornega kota ovekovečila osebno doživljanje svoje neposredne okolice - narave: »Dekorativni značaj slik Suzanne Kiraly-Moss pritajeno zakriva motive, ki se skrivajo v njih. Prave vsebine se odkrivajo šele s pozornim opazovanjem del, od gričev, ki objemajo ceste, do gozdov, živali, ljudi... Suzanne vidi in doživlja okolje skozi svoj umetniški filter tako, da se v podobah, ki jih ustvari, krajina spremeni in postane pravljična. Poti in steze, kot vodilni elementi v njenih likovnih delih, simbolizirajo udejanjena in obenem duhovna potovanja.« Kot delčke upodobitev pokrajine jih najdemo že v njenih zgodnjih delih. Skozi čas se je obcestna pokrajina začela odmikati od stvarnega sveta in se je spreminjala v svojevrstno duhovno, pravljično, izmišljeno pot.

Podobno kot pri umetnici je tudi pri Časarju vir navdiha njegovo neposredno okolje, lendavska oziroma panonska pokrajina. »Za razliko od Suzanninega je njegov stil veliko bolj realističen, njegova dela pa so bolj barvno centrična in presegajo pojem klasične upodobitve pokrajine. Pokrajina, kot motiv je le rekvizit za to, da umetnik upodobi svoja najgloblja čutenja. S svojimi barvnimi kompozicijami lahko izraža misli, čustva, ideje, filozofije, veroizpovedi. Umetniško ustvarjanje mu omogoča prelivanje notranjega jaza v umetniške stvaritve,« opiše Pisnjak: Iz njegovih del lahko razberemo dramatičnost, ki se kaže v rabi barv. Močni kontrasti jim dajejo polnilo in dramaturški lok, zaradi česar slike odsevajo notranji jaz v fizičnem smislu.

vir: vestnik / Jože G.

V lendavski gledališki in koncertni dvorani so v sklopu poletnih prireditev Poleti v Lendavo pozdravili poletje z odprtjem razstave, ki so jo naslovili Metuljeva krila, ter s predstavo za otroke uličnega gledališča Čupakabra. 

Razstavo Metuljeva krila je Knjižnica-kulturni center Lendava pripravila v sodelovanju z mentorji in šolarji iz Dvojezične osnovne
šola I Lendava, Dvojezične osnovne šole II Lendava in Dvojezične osnovne šole Genterovci.
 
Ob odprtju razstave je obiskovalce nagovoril podžupan občine Lendava Mihael Kasaš. Šolarji so mile in graciozne metulje, ki so znanilci toplih dni, slikali pod geslom Brez metuljev ni pravega sončnega dne. Naslikani metulji plapolajo tudi nad trgom Györgija Zele v Lendavi, saj so logotip aktivnosti pri kandidaturi Lendave za Evropsko prestolnico kulture 2025.

Po odprtju razstave je bila na odru lendavske gledališke in koncertne dvorane gledališka predstava žonglerske in ognjene skupine Čupakabra. Ta v atraktivnih točkah meša žongliranje in humor v koktajl čustev in smeha. Skozi prizmo cirkusa opazujejo svet in z gibom pripovedujejo zgodbe.

VIR: vesnik.si

V preddverju lendavske gledališke in koncertne dvorane so odprli razstavo z naslovom Ohranimo sledi – Pregled ljubiteljske gledališke dejavnosti.

Fotografije in drugo dokumentarno gradivo o zgodovini ljubiteljske gledališke dejavnosti v Lendavi so zbrali člani Sekcije za ohranjanje kulturne dediščine pri Društvu upokojencev Lendava, ki so v preteklih letih že pripravili razstave o drugih zgodovinskih temah. Razstavo so pripravili skupaj z Knjižnico-kulturnim centrom Lendava. Ob otvoritvenem dogodku so izdali bilten, v katerem so objavljeni ob dokumentarnemu gradivu še pogovori z nekdanjimi ljubiteljskimi gledališkimi igralci in režiserji, ki so jim na odprtju podelili tudi zahvale.

Obiskovalce prireditve je najprej nagovoril predsednik Društva upokojencev Lendava Aleksander Marič, ki je povedal, da so člani njihove sekcije za ohranjanje kulturne dediščine že izbrskali veliko zanimivega o zgodovini Lendave in okolice. V društvu deluje tudi gledališka skupina Kofetarji. Direktor Knjižnice-kulturnega centra Lendava Albert Halasz pa je poudaril, da je bilo v preteklosti v Lendavi gledališče pomemben del kulturne ustvarjalnosti in je tudi danes. Vsem, ki v društvu sodelujejo pri zbiranju zgodovinskega gradiva in njegovega predstavljanja javnosti pa se je zahvalila tudi vodja sekcije za ohranjanje kulturne dediščine Štefanija Feher.

Tokrat so se z razstavo osredotočili na lendavski oder in lendavske odrasle ljubiteljske gledališka skupine, je povedala koordinatorka pri pripravi razstave Eva Nađ. Najstarejše fotografije o gledališki skupini v Lendavi so iz dvajsetih let prejšnjega stoletja. Zgodovinski viri pričajo, da se je v petdesetih in šestdesetih letih zgodil prvi razcvet gledališke dejavnosti v Lendavi, v šestdesetih in do sredine sedemdesetih pa je sledil gledališki molk. Plodnejša pa je bila spet druga polovica sedemdesetih let in osemdeseta leta.

VIR vestnik / Jože G.

V lendavski sinagogi je Galerija-Muzej Lendava pripravila likovno razstavo slikarja Ludvika Pandurja z naslovom Prehajanja.

Avtorja je predstavil in razstavo odprl umetnostni zgodovinar in kustos v Umetnostni galeriji Maribor Jure Kirbiš, obiskovalce kulturnega dogodka pa je nagovoril tudi direktor Galerije-Muzeja Lendava Dubravko Baumgartner. Razstava bo na ogled do 15. oktobra. Ludvik Pandur je leta 1970 diplomiral na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu v slikarskem razredu. Istega leta je bil sprejet na podiplomski študij v Mojstrsko delavnico slikarja Krsta Hegedušića. Bil je redni profesor na oddelku za likovno umetnost na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Leta 2013 se je upokojil in sedaj ustvarja v svojem ateljeju v Mariboru.

Jure Kirbiš je povedal, da se slikar Ludvik Pandur v lendavski sinagogi predstavlja z novimi slikami, večinoma nastalih letos. "Z Lendavo je povezan družinsko, saj sta se tukaj rodila in odraščala starša. Po očetovi strani izvirajo tudi drugi člani umetniške dinastije Pandur. Za umetniško pot Ludvika Pandurja pa je bil ključen odnos z očetom, sicer akademskim slikarjem Lajčijem Pandurjem, ki ga je usmerjal na ustvarjalni poti," je razložil.

Umetnik je Prehajanja začel razvijati v okoliščinah in duhu obdobja samoizolacije in zaustavitve javnega življenja od začetka leta 2020. "Avtorju sta poglobljena samorefleksija in razmislek o naravi časa in minevanja skozi bogat opus vse prej kot tuja, pandemija pa je to stanje dvignila še na višjo raven," dodaja Kirbiš.

Pravzaprav lahko Pandurjeve najpomembnejše cikle iz obdobja zadnjih dvajset let doživljamo prav v smislu pronicljivega dojemanja časa ter sebe in okolice v trenutkih, ko je bil brez lastne volje prisiljen v mirovanje. Taki so Pokrovi, cikel manjših del iz obdobja hospitalizacije. Pandur cikel opisuje kot neke vrste halucinacijo krajine čez lastno ležečo figuro, slikarski izhod iz telesne stiske.

"Prehajanja so sinteza in apoteoza osrednjih tem in likovnih rešitev v slikarjevem opusu. Glavna gradnika likovnega polja sta figura in krajina, človek in narava, umetnik in njegov prostor, najsi bo to fizični prostor ali intimni imaginarij. Predvsem pa so za cikel značilna, kot namiguje že ime samo, prehajanja med temi elementi. Metamorfoze oziroma preobrazbe – v Pandurjevih ciklih iz osemdesetih let zasnovane že povsem mitološko in umetnostnozgodovinsko – v Prehajanjih dosežejo metafizično raven."

V večnem dialogu z zgodovino slikarstva je Pandur znal interpretirati vse od likovnega jezika beneškega in nizozemskega slikarstva do londonske slikarske šole povojnega obdobja, vseskozi pa je skrbno negoval in razvijal prepoznavno lastno likovno govorico.

vir: vestnik

Galerija-Muzej Lendava vljudno vabi Vas in Vaše prijatelje na razstavo z naslovom 75 LET PRIDOBIVANJA OGLJIKOVODIKOV V OKOLICI LENDAVE, na kateri so na ogled predmeti in fotografije iz zgodovine pridobivanja ogljikovodikov družb Nafta Lendava in Petrol Geoterm. Razstava bo na ogled do 14. oktobra 2018.

Galerija-Muzej Lendava vljudno vabi na kiparsko razstavo Roberta Juraka z naslovom Zašvasan svet na lendavskem gradu.
26.04. - 30.11.2019.

Minuli četrtek so v galeriji Centra Bánffy odprli razstavo z naslovom “1000 dni” umetnika Endreja Göntérja.

Odprtje razstave je eden izmed dogodkov, ki jih Zavod za kulturo Madžarske Narodnosti Lendava pripravlja ob dnevu madžarske kulture. Na osrednji slovesnosti, ki je potekala minulo soboto, je Endre Göntér prejel nagrado Zala György za življenjsko delo.

Endre Göntér se je rodil 19. februarja 1949 v Dobrovniku. Po končani osnovni šoli je nadaljeval šolanje na učiteljišču v Murski Soboti. Študij je nadaljeval na mariborski Pedagoški akademiji (likovna smer), kjer je diplomiral pri prof. Ludviku Pandurju in prof. Maksu Kavčiču. Deloval je kot likovni pedagog, nato pa je vse do upokojitve deloval kot tehnični urednik tednika Vestnik, kjer se je ukvarjal z grafičnim oblikovanjem in karikaturo.

Bil je med ustanovitelji likovne skupine Grupa 676, ki je združevala slikarje, arhitekte in fotografe. Leta 1987 je bil sprejet v ZDSLU (Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov), od leta 1992 je tudi član DLUPP (Društvo likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije). Več kot 50 let predstavlja svoje avtorsko delo na samostojnih in skupinskih razstavah. Je dobitnik številnih nagrad in priznanj, udeležuje se likovnih srečanj, simpozijev in kolonij. Živi in ustvarja v Murski Soboti.

Njegova trenutna razstava vključuje dela, ki so nastala med obdobjem pandemije in tvorijo zanimive kompozicije. Mihael Šooš je v pozdravnem govoru poudaril pomembnost Endrove umetnosti za oba naroda. Razstavo je predstavil in odprl umetnostni zgodovinar Attila Pisznyák, ki je opozoril na tehnične rešitve, podrobnosti na slikah in nenazadnje na sporočila, ki so vgrajena v slike, so zapisali na spletni strani Zavoda za kulturo Madžarske Narodnosti Lendava.

Razstava bo na ogled do 16. februarja.

vir:pomurec.com

V avli lendavske gledališke in koncertne dvoran je Društvo zbirateljev Pomurja Lindva pripravilo razstavo z naslovom Kolesarstvo v Prekmurju 1880 -1945.

Razstavo, ki bo na ogled do 5. septembra, so odprli v okviru šestnajstega Mednarodnega srečanja zbirateljev, na katerem so ob pomurskih sodelovali zbiratelji z drugih območij Slovenije, iz Hrvaške in Madžarske. Ljubitelji starin so si lahko ogledal znamke, razglednice, vojaške predmete, stare fotografija in knjige, keramične in steklene izdelke ter drugo. Kar nekaj predmetov iz zbirk pa je tudi na tem srečanju zamenjalo lastnike. Gre za predmete zgodovinske vrednosti, ki pričajo o tem, kakšno je bilo življenje v naši pokrajinah in v sosednjih pokrajinah in državah pred stoletjem in več.
Stara kolesa in drug predmeti na razstavi z naslovom Kolesarstvo v Prekmurju 1880 - 1945 so iz zbirke treh zbirateljev, članov Društva zbirateljev Pomurja Lindva. To so Marjan Cojhter, Jože Cigan in Jozsef Mursics. Razstavo sta predstavila Marjan Cojhter in predsednik Društva zbirateljev Pomurje Lindva Franc Koren, o zgodovini kolesarstva in kolesarstvu danes v lendavski občin pa je govoril podžupan, ki opravlja funkcijo župana Ivan Koncut. Pri organizaciji srečanja zbirateljev in razstave sta sodelovala še Zavod za turizem in razvoj Lendava in Občina Lendava.

   Organizatorji razstave so ob odprtju poudarili, da Pomurje na področju kolesarstva v okviru avstro-ogrskega cesarstva ni v ničemer zaostajalo za ostalimi, industrijsko bolj razvitimi območji. Že v devetnajstem stoletju so bile organizirana kolesarske dirke z nagradami, v Murski Soboti in Lendavi so ustanovili kolesarska društva, organizirali so kolesarske izlete in piknike…Kolesa pa so bila zelo pomembna tudi za obrtnike in trgovce, ki so s tovornimi trikolesniki hitreje in ceneje prevažali blago tako do dobaviteljev, kot do kupcev.

vir vestnik.si