V lendavski sinagogi je Galerija-Muzej Lendava pripravila likovno razstavo slikarja Ludvika Pandurja z naslovom Prehajanja.
Avtorja je predstavil in razstavo odprl umetnostni zgodovinar in kustos v Umetnostni galeriji Maribor Jure Kirbiš, obiskovalce kulturnega dogodka pa je nagovoril tudi direktor Galerije-Muzeja Lendava Dubravko Baumgartner. Razstava bo na ogled do 15. oktobra. Ludvik Pandur je leta 1970 diplomiral na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu v slikarskem razredu. Istega leta je bil sprejet na podiplomski študij v Mojstrsko delavnico slikarja Krsta Hegedušića. Bil je redni profesor na oddelku za likovno umetnost na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Leta 2013 se je upokojil in sedaj ustvarja v svojem ateljeju v Mariboru.
Jure Kirbiš je povedal, da se slikar Ludvik Pandur v lendavski sinagogi predstavlja z novimi slikami, večinoma nastalih letos. "Z Lendavo je povezan družinsko, saj sta se tukaj rodila in odraščala starša. Po očetovi strani izvirajo tudi drugi člani umetniške dinastije Pandur. Za umetniško pot Ludvika Pandurja pa je bil ključen odnos z očetom, sicer akademskim slikarjem Lajčijem Pandurjem, ki ga je usmerjal na ustvarjalni poti," je razložil.
Umetnik je Prehajanja začel razvijati v okoliščinah in duhu obdobja samoizolacije in zaustavitve javnega življenja od začetka leta 2020. "Avtorju sta poglobljena samorefleksija in razmislek o naravi časa in minevanja skozi bogat opus vse prej kot tuja, pandemija pa je to stanje dvignila še na višjo raven," dodaja Kirbiš.
Pravzaprav lahko Pandurjeve najpomembnejše cikle iz obdobja zadnjih dvajset let doživljamo prav v smislu pronicljivega dojemanja časa ter sebe in okolice v trenutkih, ko je bil brez lastne volje prisiljen v mirovanje. Taki so Pokrovi, cikel manjših del iz obdobja hospitalizacije. Pandur cikel opisuje kot neke vrste halucinacijo krajine čez lastno ležečo figuro, slikarski izhod iz telesne stiske.
"Prehajanja so sinteza in apoteoza osrednjih tem in likovnih rešitev v slikarjevem opusu. Glavna gradnika likovnega polja sta figura in krajina, človek in narava, umetnik in njegov prostor, najsi bo to fizični prostor ali intimni imaginarij. Predvsem pa so za cikel značilna, kot namiguje že ime samo, prehajanja med temi elementi. Metamorfoze oziroma preobrazbe – v Pandurjevih ciklih iz osemdesetih let zasnovane že povsem mitološko in umetnostnozgodovinsko – v Prehajanjih dosežejo metafizično raven."
V večnem dialogu z zgodovino slikarstva je Pandur znal interpretirati vse od likovnega jezika beneškega in nizozemskega slikarstva do londonske slikarske šole povojnega obdobja, vseskozi pa je skrbno negoval in razvijal prepoznavno lastno likovno govorico.
vir: vestnik
