V Lekovem kompleksu v Lendavi že poteka gradnja energetskega objekta, prvega od treh, ki bodo zgrajeni v sklopu projekta visokotehnološkega centra za izdelavo podobnih bioloških zdravil, so za STA povedali v družbi Lek. Na 400 milijonov dolarjev ocenjena naložba je za švicarski Sandoz, katerega del je Lek, osrednjega pomena, so dodali.

Energetski objekt bo namenjen zagotavljanju energije za obstoječe Lekove dejavnosti v Lendavi, gre za proizvodnjo antiinfektivov in pakiranje končnih farmacevtskih oblik, in za potrebe prihodnjega centra za proizvodnjo učinkovin za podobna biološka zdravila.

Gradnja se je že začela in dela za zdaj potekajo v skladu z načrti, pravijo v Leku. Dela naj bi se zaključila prihodnje leto. Objekt se bo razprostiral na površini nekaj več kot tri tisoč kvadratnih metrov in bo namenjen optimizaciji proizvodnje elektrike, pare, komprimiranega zraka in hladu.

Aprila začetek gradnje proizvodnega objekta
Prihodnji mesec naj bi začeli graditi še proizvodni objekt, nato pa sledi še postavitev dodatnega skladišča. Proizvodni objekt, pravijo v Leku, bo obsegal 34 tisoč kvadratnih metrov in vseboval proizvodnje linije, polnilna območja, območja za pakiranje, laboratorije in pisarne. Skladišče, ki bo imelo do proizvodnje podzemno povezavo, pa bo veliko pet tisoč kvadratnih metrov.

celoti naj bi novi Lekov center v Lendavi začel delovati konec leta 2026. V Leku ob tem načrtujejo 300 novih zaposlitev, predvsem visokousposobljenih strokovnjakov z različnih področij: farmacije, kemije, biokemije, IKT, inženiringa, avtomatizacije procesov in drugih tehničnih kadrov.

Strateški pomen za rast Sandoza
Visokotehnološki center za biofarmacevtsko proizvodnjo v Lendavi v vrednosti 400 milijonov dolarjev je po navedbah Leka strateškega pomena za nadaljnjo rast Sandoza, ki želi postati vodilno farmacevtsko podjetje v svetu za podobna biološka zdravila.

"Načrtujemo, da bomo v Lendavi vzpostavili najučinkovitejšo proizvodnjo učinkovin za biološka zdravila v Evropi, s čimer se bo še okrepila vloga Slovenije na tem hitro rastočem farmacevtskem področju," so za STA še povedali v Leku.

Tudi sicer se bo po ločitvi švicarskega proizvajalca generičnih in podobnih bioloških zdravil Sandoz od farmacevtskega velikana Novartis položaj Leka znotraj skupine Sandoz po napovedih vodstev Leka in Sandoza še okrepil. Obsežne naložbe izvaja tudi Novartis, ki v naši državi po novem deluje v okviru posebne družbe in izvaja dejavnosti, povezane z razvojem in proizvodnjo inovativnih zdravil.

vir: siol

V šestih letih je Lekova lendavska enota trdnih izdelkov proizvodnjo količinsko povečala za petkrat, število zaposlenih pa za štirikrat in številke še rastejo. Milenijske generacije ne privlačijo lepe besede, ampak to, ali se ima možnost razvijati.

Mariborčan Simon Rečnik je direktor Lekove lendavske enote trdnih izdelkov vse od leta 2013. V tem slovenskem farmacevtskem podjetju, natančneje v Lekovem obratu Prevalje, se je zaposlil že leta 2003, in to takoj po tem, ko je uspešno zagovarjal doktorat s področja organske kemije ter zaključil delo raziskovalca na ljubljanski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Letos lendavska enota trdnih izdelkov obeležuje deset let obstoja in je ena od dveh lendavskih enot - druga, ki jo vrsto let vodi Gizela Štampar, proizvaja učinkovine za antibiotike, medtem ko Rečnikova enota skrbi, da so tabelete zapakirane v končni izdelek. Ker pa ob generičnih farmacevtskih izdelkih vse bolj pakirajo inovativna zdravila, in to za celotno skupino Novartis in 120 držav po svetu, so v zadnjih šestih letih in pol proizvodnjo povečali za petkrat, število zaposlenih, ki jih je zgolj v lendavski enoti z agencijskimi delavci okrog 500, pa za štirikrat. Celotna lendavska lokacija, delujoča že od leta 1982, ko je bil ustanovljen obrat kozmetike, pa ima več kot 640 redno zaposlenih in še okrog sto agencijskih delavcev.

Za razvojni preboj ključno leto 2015
Lendavska enota trdnih izdelkov je ključni moment v razvoju dosegla leta 2015, ko je bilo tam zgrajeno visokoregalno avtomatizirano skladišče. In če je ob začetku delovanja leta 2009 ta enota imela šest proizvodnih linij, jih bo letos že 25, kar je največ med Novartisovimi proizvodno-pakirnimi obrati, in namesto na začetku 35 zaposlenih, ima zdaj že več kot 400 redno zaposlenih. Tem impozantnim številkam je treba dodati, da je Novartis v lendavsko enoto trdnih izdelkov v desetletju investiral več kot 100 milijonov evrov, v 12 letih pa v celotno lendavsko lokacijo dobrih 180 milijonov evrov. V zadnjih letih tu dosegajo vsako leto več kot 30-odstotno količinsko rast proizvodnje in zgolj lani so v več kot 120 držav sveta odpremili 171 milijonov pakiranj več kot 4000 zdravil, tablet in kapsul, iz Novartisovih tovarn po vsem svetu. Pomembno pa je, da je zdaj v Lendavi glavna Novartisova lokacija za zaključno stopnjo izdelave in oskrbovanja z zdravili najvišje dodane vrednosti, kamor sodijo inovativna zdravila, zlasti zdravila za raka.

V lendavski enoti trdnih izdelkov je okrog 90 odstotkov zaposlenih iz Pomurja, preostali so iz drugih slovenskih regij, okoli štirje odstotki iz sosednje Hrvaške. Ne zaposlujejo prav veliko tujcev, čeprav tovarna stoji na tromeji Slovenija-Madžarska-Hrvaška, saj je po besedah Simona Rečnika zelo pomembno, da ob tujih jezikih zaposleni znajo dobro slovensko. V skrbi za iskanje novih kadrov, zgolj letos jih bodo zaposlili še 50, pa dobro sodelujejo z lendavsko dvojezično osnovno in srednjo šolo, na slednji pridobijo tudi veliko kadra s področja strojništva in kemije. Zanimiv je podatek, da je povprečna starost v lendavskem obratu trdnih izdelkov le 31 let.

Celotna lendavska lokacija, delujoča že od leta 1982, ko je bil ustanovljen obrat kozmetike, ima več kot 640 redno zaposlenih.
 
Rečnik pravi, da v nekem trenutku preprosto ni bilo na trgu dela dovolj primernih kadrov, zato so zaposlili zelo mlade, ki so jih morali tudi ustrezno usposobiti. Skoraj 500 zaposlenim v enoti je treba dodati še okrog 50 zaposlenih invalidov pa tudi veliko zunanjih izvajalcev. "Zdaj je bitka za talente v slovenskih podjetjih tako velika, da moramo veliko delati na tem, da dobimo kadre, ki jih potrebujemo. Vsi delodajalci moramo vložitii ogromno napora, da smo uspešni. Delujemo v 'kljunu' Slovenije, le nekaj sto metrov od hrvaške in madžarske meje, in prav izgradnja pomurske avtoceste leta 2008 je pomenila velik preboj za to regijo, da se je lahko bolje razvijala.

Slovenija je danes bistveno drugačna
V njihovi enoti je več kot 170 ali tretjina višješolsko, visokošolsko ali podiplomsko izobraženih, med temi je po 15 magistrov farmacije in diplomiranih inženirjev. V proizvodnji pa iščejo predvsem profile tehnične stroke - strojne tehnike, elektrotehnike, mehatronike, tudi kemijske in farmacevtske tehnike. Ob proizvodnih delavcih zaposlujejo operaterje, mehanike in tehnike na linijah, vzdrževalce, na področju proizvodnega inženiringa, prav tako strokovnjake na naravoslovnih in družboslovnih področjih - planiranja poslovnih procesov, operativne nabave, logistike. "Slovenija je danes bistveno drugačna, kot je bila še pred nekaj leti. Dobra plača je predpogoj, a pomembni so tudi odnosi v podjetju pa možnosti za osebnostno rast, pomembna je tudi kultura podjetja, zaposlene spodbujamo k vedoželjnosti. Želimo, da razumejo naše poslanstvo - da smo na koncu farmacevtske oskrbovalne verige pri zdravilih za milijone bolnikov po celem svetu, ki se zanesejo na nas.

Povprečna starost zaposlenih v lendavskem obratu trdnih izdelkov je le 31 let
V podjetju imamo tradicionalno nizko fluktuacijo. Vendar so časi drugačni. Milenijske generacije ne privlačijo lepe besede, ampak to, ali se ima možnost razvijati. Gledamo pa, da imamo čim več kadra iz lokalnega okolja in geografsko čim bližje naši lokaciji. Ko smo popeterili proizvodnjo in početverili število zaposlenih, se je tudi v vodstvu Novartisa zgradilo veliko zaupanje v našo enoto, s čimer so nam zaupani najzahtevnejši projekti. Naš obrat je zelo konkurenčen, saj primerljiv z drugimi podjetji v Evropi po produktivnosti, in ker hitro širimo proizvodne kapacitete, imamo tudi načrte za nadaljnja vlaganja v razširitev proizvodnih objektov. Naša ambicija je, da še bolj krepimo svojo pozicijo strateškega Novartisovega obrata za pakiranje inovativnih zdravil, na primer za onkološka zdravila, zdravila po presaditvi organov. Ključni učinek vsega tega so kvalitetna delovna mesta, prenos inovativnih tehnologij v Slovenijo, priložnosti za razvoj zaposlenih, delo v stimulativnem in poslovno urejenem okolju," ne skriva optimizma Simon Rečnik.

Neupravičeni strahovi o razprodaji srebrnine
Novartis je Lek prevzel leta 2002 in tedaj so se širili različni neupravičeni strahovi, kaj bo razprodaja slovenske srebrnine tujim lastnikom prinesla slabega Sloveniji in slovenskemu gospodarstvu. V proizvodnji zdravil je pakiranje kot končna faza oskrbovalne verige izjemno občutljivo področje za morebitne reklamacije izdelkov. "Zato pravim, da v Lendavi iz tablet in kapsul delamo zdravila, na kar smo zaposleni ponosni. Na ta naša zdravila se pacienti po vsem svetu lahko zanesejo, da jim jih bomo ob pravem času v pravih količinah dobavili. Tekmujemo z več deset tovarnami znotraj Novartisa, ki zaposluje okrog 128 tisoč ljudi. Prav letos začenjamo pakiranje in dobavo več Novartisovih inovativnih zdravil, vključno z onkološkimi. Najbolj pa smo ponosni na naše globalno prodajano zdravilo po presaditvah notranjih človeških organov (ledvice, srce, jetra)," pravi Rečnik. V lokalni skupnosti že več let sodelujejo s humanitarno organizacijo Ozara, ki skrbi za duševno zdravje ljudi v Sloveniji in ima dnevni center tudi v Lendavi. Veliko let sodelujejo tudi z lendavskima dvojezičnima osnovno in srednjo šolo, pri čemer skušajo vzpostaviti most do potencialnih novih kadrov, pa tudi z novim lendavskim županom Janezom Magyarom so stkali dobre odnose.

VIR: vecer.com

Mineva 30 let od začetka proizvodnje kalijevega klavulanata.

V Lekovem obratu antiinfektivov v Lendavi so se spomnili začetkov proizvodnje kalijevega klavulanata, pomembne farmacevtske učinkovine, potrebne za proizvodnjo antibiotikov. »Obseg proizvodnje kalijevega klavulanata se je z nekaj ton ob zagonu proizvodnje pred tridesetimi leti povzpel na stotine ton,« pravi zdajšnji direktor obrata Antiinfektivi Lendava Saša Sankovič.

Večji del proizvedenega kalijevega klavulanata v obliki prahu pošiljajo v prevaljski obrat za potrebe proizvodnje širokospektralnega antibiotika, nekaj pa tudi v mesto Kundl v Avstriji. Lekov obrat v Lendavi je eden ključnih delov Sandoza, globalnega proizvajalca generičnih zdravil. Prav zato se ob napovedani oddelitvi divizije Sandoz od Novartisa in prenosu dejavnosti na samostojno družbo postavlja vprašanje, komu bo potem pripadala proizvodnja učinkovin v Lendavi in kakšne spremembe čakajo lendavski obrat. Saša Sankovič odgovarja: »Kam bo spadala lendavska lokacija, zdaj še ni znano, a ne glede na napovedano delitev velikih sprememb ne pričakujemo. Mi bomo še naprej delali v skladu z našo vizijo, to je postati najboljši proizvajalec kalijevega klavulanata, našim kupcem ponujati kakovostne produkte, zagotavljati varne procese in ne nazadnje stroškovno učinkovitost. Ti cilji se z oddelitvijo ne bodo spremenili. Kalijev klavulanat se bo tukaj proizvajal tudi naslednja leta, saj smo vodilna lokacija za proizvodnjo kalijevega klavulanata v Sandozu oziroma Novartisu. Lendavska lokacija je bila do zdaj uspešna in verjamem, da bo uspešna tudi v prihodnje. To je plod dela, znanja, požrtvovalnosti ljudi, ki jim gre tudi vsa zahvala.«

V Lendavo je bila v luči sprememb s Prevalj že preseljena proizvodnja mešanic. Za kaj konkretno gre?

»V Lendavi proizvajamo kalijev klavulanat, na Prevaljah pa je potekala proizvodnja mešanice kalijevega klavulanata z inertnim materialom. Ta se kupcem na trgu prodaja za proizvodnjo njihovih končnih produktov, zdravil. Pripravo mešanic smo v Lendavi uvedli lani, obseg te proizvodnje še povečujemo, kar ugodno vpliva na našo proizvodnjo. S tem postajamo bolj konkurenčni in lahko nastopamo na vseh trgih, tudi tistih, kjer imamo konkurenco domačih proizvajalcev. Lendavski obrat je bil s kalijevim klavulanatom pomembna strateška lokacija že doslej, s pripravo mešanice pa smo to še bolj.«

Ne glede na napovedane lastniške spremembe bo lendavski obrat, kot pravite, sledil viziji razvoja. Kaj je na tej poti razvoja za vas ključno oziroma kakšna so vaša pričakovanja do države in lokalne skupnosti? Pri čem vas lahko podpreta?

»Odnosi z lokalno skupnostjo se mi zdijo ključni, prav tako z državo. Država ustvarja pogoje za poslovanje podjetij in vpliva tudi na našo konkurenčnost predvsem z vidika oblikovanja davčne in delovnopravne zakonodaje. Občina pa je za nas pomembna med drugim tudi s sprejemanjem prostorskih načrtov in zagotavljanjem drugih okoliščin, kot je infrastruktura, stanovanjska politika, šolstvo in otroško varstvo, ne nazadnje kultura in šport. Vse to je pomembno tudi za nas. Zelo pomembni pa so še dobri odnosi s sosednjimi lokalnimi skupnostmi.«

Omenili ste prostorske načrte. Ali ima obrat na tej lokaciji dovolj prostora za širitev?

»Na tej lokaciji imamo še dovolj prostora za širitev kapacitet. Vemo pa, da se glede naše proizvodnje tukaj porajajo številna vprašanja. Mi želimo biti čim bolj odprti in delovati transparentno. Organiziramo dneve odprtih vrat, v poročilih objavljamo podatke o naših izpustih, o našem delovanju obveščamo tudi medije. Tak pristop se mi zdi ključen, pomembno je, da delujemo transparentno in ostanemo odprti tudi v prihodnje.«

Prav v proizvodnji kalijevega klavulanata in delovanju sežigalnice industrijskih odpadkov okoliški prebivalci deloma vidijo izvor neprijetnih vonjav v okolju.

»Vsi naši vplivi na okolje so v skladu z uredbo predpisani v okoljevarstvenem dovoljenju, prav tako vsi dovoljeni izpusti. V tem dokumentu so na podlagi opisane tehnologije za proizvodnjo določeni tudi vsi dovoljeni izpusti v okolje. Izpusti so identificirani in nadzorovani prek programa monitoringov. Program je potrdil regulator in ga izvajajo pooblaščeni izvajalci. Nekateri monitoringi se izvajajo tudi online, kar pomeni, da se meritve izvajajo nepretrgoma. Mislim, da smo pri tem na visoki ravni. K temu, da smo skladni z zakonom in okoljevarstvenim dovoljenjem, nas zavezuje tudi Novartis, v okviru interne pobude za trajnostno ravnanje z okoljem pa dodatno znižujemo emisije, porabo energije, vode in količino ustvarjenih odpadkov. Zmanjševanju porabe energije in emisij veliko pozornosti posvečamo tudi ob naših sprotnih investicijah v obnovo proizvodne in podporne opreme.

Skupna čistilna naprava Leka in Občine Lendava je bila zgrajena pred dvajsetimi leti po konceptu javno-zasebno partnerstvo. Kako je videti to partnerstvo, ob tem ko je napravo treba vzdrževati in posodabljati?

»S sodelovanjem smo zelo zadovoljni in mislim, da je zgledno. V zadnjem desetletju je bila tudi izvedena posodobitev naprave glede upravljanja odvečnega blata in pri obravnavi emisij, zato nova večja vlaganja niso potrebna. Vsa vlaganja in investicijsko vzdrževanje izvaja podjetje Čistilna naprava Lendava, Lek pa kot solastnik sodeluje pri nadzorovanju finančnega in tehnološkega delovanja naprave.«

Lek je pred časom zgradil cevovod do reke Mure, po katerem se odvaja iz obrata antiinfektivov odpadna tehnološka voda. Kako obremenjena je ta voda?

»Gre za hladilno vodo, ki ni bila v stiku s produktom. Njena edina obremenjenost je toplota, ker se ta voda uporablja samo za hlajenje opreme prek hladilnih plaščev ali toplotnih izmenjevalcev. Meritve ob iztoku se izvajajo in to tudi dokazujejo.«

Prvič se pogovarjamo z vami kot direktorjem obrata antiinfektivov v Lendavi. Do kdaj boste na tem položaju?

»Direktorsko mesto obrata v Lendavi sem prevzel marca letos po upokojitvi Gizele Štampar, hkrati pa vodim tudi lokacijo na Prevaljah. O tem, do kdaj bom zasedal to mesto, pa odločajo lastniki.«

vir Vestnik.si

30-letnica proizvodnje kalijevega klavulanata v Lendavi.
Strokovnost, kakovost, znanje, dolga tradicija in vpetost v lokalno okolje so besede, s katerimi lahko opišemo tri ponosna desetletja Lekovega obrata Antiinfektivi Lendava. Leta 1992 se je namreč začela proizvodnja kalijevega klavulanata, učinkovine najbolje prodajanega Sandozovega širokospektralnega antibiotika Amoksiklav. Okroglo obletnico so skupaj z zaposlenimi in ob prisotnosti nekdanjih direktorjev obeležili na lokaciji v Lendavi.

Začetki lendavske lokacije sicer segajo že v leto 1982, ko je majhen obrat, takrat za proizvodnjo kozmetike, pomenil začetek razvoja. Proizvodnja farmacevtskih učinkovin v Lendavi se je začela leta 1985, pomembna prelomnica pa je začetek devetdesetih let, ko so zgradili sodobni proizvodni obrat in začeli proizvajati kalijev klavulanat, ki je danes in bo tudi v prihodnosti ključni izdelek lokacije. Proizvodnja se je nenehno povečevala in skladno s tem so v Leku v Lendavi intenzivno vlagali v povečevanje proizvodnih kapacitet in gradili potrebne objekte. Kalijev klavulanat je tako sprožil kontinuirani ciklus vlaganj. Leta 1998 je sledila še širitev proizvodnje, pomemben trajnostni mejnik in zaveza skrbi za lokalno skupnost pa je bila postavitev čistilne naprave v solastništvu z lendavsko občino leta 2001. Leta 2005 so zgradili objekt Finalne operacije, 2011 pa povečali kapacitete fermentacije te ključne sestavine najbolj prodajanega Sandozovega širokospektralnega antibiotika.

Že v prvem letu proizvodnje se je kalijev klavulanat uvrstil med deset vodilnih Lekovih izdelkov in takoj postal zgodba o uspehu. Ta farmacevtska učinkovina ostaja paradni konj proizvodnega obrata v Lendavi, z njo pa iz leta v leto dosegajo nove mejnike. Samo lani so bili priča rekordnim količinam, ob čemer so izvedli tudi uspešen prenos proizvodnje mešanic s Prevalj in zagon kontinuiranega postopka izolacije te ključne sestavine antibiotikov.

»Zasluge za napredek ima predana ekipa sodelavk in sodelavcev. S strokovnim znanjem, sodelovanjem, povezanostjo in prilagodljivost skupaj skrbimo, da obrat ne le veča proizvedene količine, ampak tudi izboljšuje učinkovitost, s čimer ohranja svoj trdni položaj v sicer zelo zaostreni globalni konkurenci,« je ob obletnici povedal direktor Antiinfektivov Lendava Saša Sankovič.

Zavezani sedanjosti, pripravljeni na prihodnost
Antiinfektivi, med katere štejemo tudi kalijev klavulanat, so eden pomembnejših delov Sandozove globalne dejavnosti, zato v družbi antibiotikov ne jemljejo za samoumevne, temveč vlagajo v proizvodnjo. Do danes skupni vložek v lendavsko lokacijo znaša 150 milijonov evrov, obrat pa predstavlja enega ključnih delov globalne farmacevtske družbe in eno redkih proizvodenj antibiotikov na evropskih tleh. Polovica vse proizvedene količine je vertikalno integrirane v lastno proizvodnjo širokospektralnega antibiotika, polovica pa se proda na poslovnem trgu, v obliki mešanice. Dolgoročni uspeh temelji na močni dediščini proizvodnje, s posodabljanjem in stalnimi naložbami pa so na lendavski lokaciji opremljeni za prihodnost.

Vlaganje v razvoj in rast podjetja pozitivno vpliva tudi na razvoj lokalnega okolja, v katerem podjetje deluje. Lek je v Lendavi pomemben člen lokalne skupnosti, saj z obema svojima enotama, Trdnimi izdelki in Antiinfektivi, nudi delovna mesta skoraj 800 ljudem, tvorno sodeluje z različnimi ustanovami v Lendavi in okolici ter vsa leta učinkovito posluje, pri tem pa spoštuje tudi vse ekološke vidike delovanja.

Foto: Lek farmacevtska družba d.d.

vir: si21.com

Lokacija Lendava, kjer delujeta enoti Antiinfektivi in Trdni izdelki, je v preteklem letu povečala svojo vlogo v Novartisu ter nadaljevala zaposlovanje v lokalnem okolju.
Ob koncu leta so imeli tako zaposlenih 16 odstotkov oziroma 93 sodelavcev več kot leto prej.

Lendavska lokacija je edina v regiji vključena v evropsko shemo za odgovorno ravnanje z okoljem EMAS. Vzpostavljen in certificiran ima tudi sistem ravnanja z okoljem po standardu ISO 140001:2015 ter upravljanja področja varnosti in zdravja pri delu po standardu ISO 45001:2018.

Tudi v letu 2019 na nobenem od številnih nadzornih pregledov okoljskih vplivov s strani inšpekcijskih služb, domačih in tujih neodvisnih presojevalcev standardov kakovosti poslovanja in uresničevanja mednarodnih okoljskih smernic ter pregledov strank iz več držav ni bilo ugotovljenega nobenega bistvenega neskladja na področju varovanja okolja, kar vključuje tudi delovanje sežigalnice. Ob prizadevanjih za odgovorno poslovno prakso se je nadaljevalo širjenje poslovanja, so sporočili z Leka.

»Z uspešnimi prvimi pakirnimi serijami za več ključnih Novartisovih inovativnih zdravil se je enota Trdni izdelki še utrdila svoje mesto na globalnem zemljevidu inovativne farmacevtske industrije,« je zadovoljen Simon Rečnik, direktor Trdnih izdelkov Lendava. V desetih letih od ustanovitve je postala največja enota v Novartisu za pakiranje trdnih oblik zdravil, k čemur so prispevale tri nove visoko zmogljive in tehnološko napredne pakirne linije (skupaj jih imajo že 26).
Proizvedli so za 5 odstotkov več tablet in kapsul kot v predhodnem letu ter 171 milijonov pakiranj zdravil.

Veliko vlagali v varovanje okolja
»Zmogljivosti za proizvodnjo kalijevega klavulanata so bile v preteklem letu polno zasedene, nekoliko manj za gentamicin sulfat. Vlagali smo v naložbe za rast proizvodnje v prihodnjih letih. Z uspešno opravljenimi inšpekcijami in presojami smo potrdili visoko raven proizvodne kakovosti in učinkovito delovanje sistema kakovosti,« je pojasnila Gizela Štampar, direktorica Antiinfektivov Lendava.

Ob koncu leta 2019 so v Antiinfektivih Lendava vpeljali nov delno kontinuiran fermentacijski postopek za proizvodnjo kalijevega klavulanata. S tem so podaljšali fazo procesa, kjer poteka najintenzivnejša proizvodnja aktivne substance, in hkrati precej znižali porabo električne energije.

Skupno porabo energije na lokaciji so zmanjšali za 0,33 odstotka, kar jim je uspelo tudi z uvedbo »free coolinga«, kjer za hlajenje vodnega medija izkoriščajo moč narave v času nižjih temperatur. Z vsemi energetskimi projekti so prihranili za 17,5 TJ energije in 1.024 ton CO2. Porabo vode za tehnološke namene in hladilne vode so zmanjšali za skoraj 1 odstotek.

Za naložbe v varovanje okolja je Novartis v Sloveniji v zadnjih petih letih namenil več kot 21,6 milijona evrov, samo v letu 2019 3,3 milijona.

Okoljske naložbe tudi v letošnjem letu ostajajo povezane z uvajanjem najsodobnejših tehnoloških in procesnih rešitev, s katerimi zmanjšujejo okoliške vplive, povečujejo učinkovito rabo energije in vode ter zmanjšujejo odstranjevanje odpadkov, so še sporočili z Leka.

vir: sobotainfo.com

Pakirni center Lendava je bil ustanovljen leta 2009 z namenom pakiranja Lekovih zdravil v trdni obliki (tablete in kapsule), v desetih letih pa se je razvil v največjo Novartisovo proizvodno lokacijo za zadnjo fazo proizvodnje zdravil, torej za pakiranje trdnih zdravil.

Enota Trdni izdelki (TI) Lendava tako prevzema pomembno mesto v globalni verigi Novartisa, enega največjih farmacevtskih podjetij na svetu po prodaji. Takšna izjemna rast pa ni samoumevna, ampak temelji na zaupanju vlagatelja v sposobnosti in veščine zaposlenih ter njihovem izpolnjevanju zavez glede uspešnega poslovanja.

Sposobnost in zaupanje
Direktor enote Simon Rečnik kot pomemben dejavnik pri odločanju vlagatelja omenja tudi njihovo sposobnost, da v Lendavi prevzemajo nova zdravila od drugod, hkrati pa odzivnost ekipe na hitro spreminjajoče se tržne potrebe. »Predvsem v zadnjih petih letih smo intenzivno delali za to, da smo pridobili priložnosti in v kratkih rokih upravičili zaupanje, ko se je takrat še Sandoz ali zdaj Novartis odločal o tem, v katera okolja bo umestil pakiranje določenih izdelkov in od kod bo potem tekla oskrba za ves svet. Pa zdaj ne govorimo o Sloveniji, ampak o globalni proizvodni shemi Novartisovih proizvodnih lokacij,« je povedal sogovornik.

V zadnjih letih enota TI Lendava dosega povprečno več kot 30-odstotno letno rast obsega proizvodnje, samo v letu 2018 pa je odposlala več kot 171 milijonov pakiranj. Ob zagonu podjetja je bilo zaposlenih 35 delavcev, delo pa je potekalo na šestih pakirnih linijah, zdaj je 470 redno zaposlenih, proizvodnja pa se odvija na 21 pakirnih linijah. Do konca leta jih bo delovalo že 25, s čimer bo enota TI Lendava postala obrat z največ proizvodnimi pakirnimi linijami za zdravila v trdni obliki v Novartisu. Enota oskrbuje z več kot 85 molekulami in 4000 različnimi oblikami zdravil več kot 120 svetovnih trgov.

Ob kakovosti, stroškovni učinkovitosti, inovativnosti in izpolnjevanju zavez, na osnovi katerih se je vodstvo Novartisa odločalo za nadaljnja vlaganja v Lendavi, pa sta pomembni prednosti te lokacije tudi mladostniška dinamika pri delu in strast, razlaga Rečnik, pa tudi zavedanje, da so njihovi izdelki namenjeni zdravljenju na milijone ljudi. Povprečna starost zaposlenih je dvaintrideset let. »Mi smo zdaj pomemben zaposlovalec in iščemo najboljše talente v širšem okolju, v tem smislu pa je pomembna tudi infrastrukturna danost, torej avtocestna povezava,« je povedal Rečnik. Situacija glede pridobivanja kadrov je danes drugačna, kot je bila še pred nekaj leti, kadrovski potencial pa je postal odločilen dejavnik pri poslovanju gospodarskih družb in odločanju glede investicijskih vlaganj. Obrat TI Lendava ima pri pridobivanju kadra konkurenčne prednosti zaradi urejenega in predvidljivega delovnega okolja ter spodbudnega nagrajevanja, pove Rečnik, v skrbi za kader v prihodnje pa že zdaj sodeluje z lendavskimi osnovnimi in srednjimi šolami, kjer učencem predstavijo možnosti za zaposlitev pri njih. »Iskalci zaposlitve, ki so stari 25 let, so danes motivirani z drugačnimi elementi kot starejše generacije, mi pa tudi delamo v treh izmenah, kar danes marsikomu iz osebnih razlogov ne ustreza. Zato je delo z ljudmi za nas nenehno velik izziv,« je povedal sobesednik.

Prevzemajo inovativna zdravila
Lendavska proizvodna lokacija je lani začela proces preoblikovanja, ki je pomemben ne le za utrjevanje njenega položaja znotraj Novartisove mreže, ampak za njeno prihodnost. TI Lendava se usmerja v povečevanje deleža proizvodnega portfelja tako imenovanih inovativnih ali patentno zaščitenih zdravil (ob njih poznamo še generična zdravila), torej zdravil z najvišjo dodano vrednostjo. To pomeni, da postajajo pomemben zadnji člen v proizvodnji Novartisove Farmacevtike in Novartisove Onkologije. »Aktualno dogajanje je torej povezano s tem, da se lendavska lokacija identificira in potrdi v prihodnje kot zadnja faza proizvodnje inovativnih zdravil,« je povedal Rečnik. Gre za izjemno pomembne strukturne spremembe, ki potrjujejo tudi visoko stopnjo zaupanja lastnika do vodstvene ekipe ter zaposlenih, s tem pa so povezana tudi visoka pričakovanja.

TI Lendava ima že zdaj 37 odstotkov vseh zaposlenih z višje- in visokošolsko izobrazbo oziroma končanim podiplomskim študijem, kar je več, kot bi bilo potrebno za zasedbo delovnih mest. To je delno posledica visoke stopnje brezposelnosti v preteklosti v regiji in tudi v širšem prostoru, predvsem pa načrtnega iskanja strokovno usposobljenega kadra različnih profilov, od magistrov farmacije do strojnih inženirjev in mehanikov. »Mi smo lahko uspešni kot proizvodna lokacija s tako veliko mero eksponiranosti do najvišjega vodstva Novartisa samo, če smo najboljši v tej zahtevni konkurenčni bitki znotraj sistema z več deset proizvodnimi lokacijami po svetu,« je povedal sobesednik.

Do zdaj 100, letos za 10 milijonov evrov vlaganj
Novartis je v desetih letih v enoto TI Lendava vložil več kot 100 milijonov evrov, skupna vrednost letošnjih naložb pa je več kot 10 milijonov evrov in tako sodi med največje naložbe v Novartisovih tehničnih dejavnostih na globalni ravni. »Zdaj imamo na dvorišču tri oziroma štiri gradbišča oziroma delovišča, namenjena pripravljanju lendavskih proizvodnih zmogljivosti za zaključno stopnjo izdelave inovativnih zdravil Novartisove Farmacevtike in Onkologije,« je povedal sogovornik, za katerega je to eden od pomembnejših kariernih trenutkov.

Simon Rečnik je na čelu lendavske enote zadnjih šest let in verjame, da njemu in njegovi ožji vodstveni ekipi tudi v prihodnje novih izzivov ne bo zmanjkalo.

VIR: vestnik.si

Preteklo leto je zaključila s 571 zaposlenimi, kar je 18 odstotkov oz. 87 sodelavcev več kot leto prej.

Številna nova delovna mesta so posledica nadaljnje rasti proizvodnje na Lekovi lokaciji, kjer delujeta enoti Antiinfektivi in Trdni izdelki. V celotnem Leku je namreč prav lendavska lokacija zaposlila največ novih sodelavcev. Preteklo leto je zaključila s 571 zaposlenimi, kar je 18 odstotkov oz. 87 sodelavcev več kot leto prej.

»Dokončno smo se uveljavili kot Novartisov strateški pakirni obrat za trdne farmacevtske oblike in eden največjih dobaviteljev njegovih zdravil kupcem in bolnikom po vsem svetu,« je dr. Simon Rečnik, direktor Trdnih izdelkov Lendava, pospremil pravkar objavljeno Poročilu o trajnostnem razvoju družbe Lek, d. d., za leto 2018, ki prinaša informacije o družbenih in okoljskih vplivih poslovanja. Napovedal je, da bo Novartis začel še letos v Lendavo prenašati pakiranje ključnih inovativnih zdravil svoje Farmacevtike: »Letos bomo pakirali osem novih inovativnih zdravil in pripravili vse za nova lansiranja v prihodnjih letih.«

V enoti Trdni izdelki Lendava obseg proizvodnje povečali za 15 odstotkov
V enoti Trdni izdelki Lendava so povečali obseg proizvodnje za 15 odstotkov, kar pomeni skoraj 6,2 milijarde tablet in kapsul, zapakiranih v 171 milijonov pakiranj zdravil. Povečali so tudi kompleksnost portfelja izdelkov, ki obsega že več kot 85 različnih molekul, zapakiranih v več kot 3200 končnih farmacevtskih oblik. V letu 2018 so začeli pakirati prvo inovativno zdravilo - imunosupresiv, zaviralec imunske odzivnosti, ki ga Novartisova Farmacevtika dobavlja bolnikom po celem svetu.

Enota Antiinfektivi Lendava je v preteklem letu ponovno proizvedla rekordne količine kalijevega klavulanata, sestavine enega izmed Lekovih in Sandozovih najpomembnejših izdelkov. »Visoko konkurenčnost na najzahtevnejših trgih smo še izboljšali z optimizacijo porabe fermentacijskih surovin ter z veliko manjšimi izboljšavami, s katerimi smo dodatno znižali proizvodne stroške,« je pojasnila Gizela Štampar, direktorica Antiinfektivov Lendava.

Reciklirali 92 odstotkov vseh nastalih odpadkov ali odstotek več kot leto prej
Kljub povečani proizvodnji so v Lendavi za 2 odstotka zmanjšali porabo surovin. Porabo tehnološke vode so zmanjšali za 20 odstotkov, učinkovitost rabe vode (brez hladilnih voda) pa izboljšali za več kot 22 odstotkov. S prenovo in združitvijo dveh hladilnih sistemov in optimizacijo odstranjevanja pepela iz sežigalnice so prihranili 2620 GJ energije. Delež ponovno uporabljenih organskih topil je dosegel 97,5 odstotka in je s projektom regeneracije dodatnega topila pridobil več kot 2-odstotni točki. Lek skoraj 92 odstotkov vseh nastalih odpadkov reciklira. Za investicije v varovanje okolja je Lek v zadnjih petih letih namenil več kot 21 milijonov evrov, samo v letu 2018 4,9 milijona.

vir: prlekija-on.net

V navzočnosti predsednika Vlade RS dr. Roberta Goloba, veleposlanice Švicarske konfederacije v Sloveniji Gabriele Schreier, ministra za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana, predsednika uprave Sandoza Richarda Saynorja ter predsednika uprave Leka Roberta Ljolja je simbolično stekla prva faza gradnje največje neposredne tuje naložbe v Sloveniji in ene najvišjih v slovenskem gospodarstvu doslej.
Visokotehnološki center za biofarmacevtsko proizvodnjo v Lendavi v vrednosti najmanj 400 milijonov dolarjev je strateškega pomena za nadaljnjo rast samostojnega Sandoza, ki želi postati vodilno farmacevtsko podjetje v svetu za podobna biološka zdravila.
Načrtujejo, da bodo v Lendavi vzpostavili najbolj učinkovito proizvodnjo učinkovin za biološka zdravila v Evropi, s čimer se bo še okrepila vloga Slovenije na tem hitro rastočem farmacevtskem področju.
12. 12. 2023
S sestavljanjem dvojne DNK-vijačnice so danes v Lendavi počastili 70-letnico njenega odkritja, ki je postavilo temelje za razvoj bioloških in nato podobnih bioloških zdravil, ter simbolično začeli prvo fazo gradnje novega Lekovega visokotehnološkega centra za biofarmacevtsko proizvodnjo.

Prvi od treh objektov, ki bodo zgrajeni na območju sedanje Lekove lokacije v Lendavi, bo namenjen generiranju energentov za obstoječo proizvodnjo in potrebe prihodnjega centra za proizvodnjo učinkovin za podobna biološka zdravila. Center bosta sestavljala še najsodobnejši proizvodni in skladiščni objekt. Skupne površine vseh bodo obsegale 40.000 m2 . Obratovanje centra bo predvidoma steklo do konca leta 2026.

Podobna biološka zdravila omogočajo prihranke ter povečuje vzdržnost zdravstvenih sistemov. Biofarmacevtska proizvodnja je zahtevna in pogojuje najvišjo stopnjo čistosti, obenem pa so zanjo značilni nizki vplivi na okolje. Novi center je zasnovan tako, da vključuje najboljšo razpoložljivo tehnologijo za zmanjševanje porabe energije in naravnih virov.

V Lendavi nameravajo vzpostaviti tudi najbolj učinkovito proizvodnjo učinkovin za biološka zdravila v Evropi. S tem bodo podprli Sandozove ambicije, da razširi delež podobnih bioloških zdravil v svojem portfelju ter odgovori na naraščajoče potrebe po zdravljenju z njimi, ki samo v Evropi ni dostopno več sto tisoč bolnikom[1]. S centrom, v katerem bo 330 novih zaposlitev, bo Pomurje vstopilo v najsodobnejšo vejo farmacije. Pridobitev bo pospešila medsektorsko sodelovanje in prispevala h krepitvi razvojne moči Vzhodne kohezijske regije.

Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob je ob današnji slovesnosti povedal: »Hvaležen sem Sandozu, da je prepoznal Slovenijo kot svojo ključno točko razvoja, na kateri bo gradil svojo prihodnost. Menim, da gre za zelo lepo simbiozo med Sandozom in Slovenijo in verjamem, da bomo skupaj znali to simbiozo izkoristiti v dobrobit obeh strani. Tako Slovenije, Prekmurja, Lendave kot tudi Sandoza in globalnega trga zdravil. Na področju bio farmacije nam je v Sloveniji že uspelo postati mala Švica. S tem, ko vlagamo v znanost in razvoj omogočamo, da se bodo podobne male Švice zgodile tudi na drugih področjih. Skozi znanost in razvoj namreč lahko ustvarjamo visokotehnološka delovna mesta, podprta z znanjem naših ljudi, ki bo prepoznano v celem svetu in zaradi katerega bo kapital iz celega sveta pritekel v Slovenijo. In seveda bomo na koncu imeli vsi od tega več, tako lokalno okolje kot tudi država. In to je ta pot, po kateri bomo hodili naprej.«

Predsednik uprave Sandoza Richard Saynor je izpostavil: »Naložba v Lendavi temelji na močni tradicija Leka v Sloveniji in krepi razvojni potencial pomurske regije, zlasti glede na bližino naših obstoječih proizvodnih in komercialnih dejavnosti. Novi proizvodni center za podobna biološka zdravila bo še dodatno okrepil naše proizvodne zmogljivosti in podprl naše ambicije za spodbujanje nadaljnje rasti globalnega portfelja podobnih bioloških zdravil. Nov center in možnost nadaljnjih naložb in razširitev proizvodnje sta znak, da Sandoz še naprej ostaja zavezan Sloveniji.«

Robert Ljoljo, predsednik uprave Leka, se je zahvalil za dosedanjo podporo državi in poudaril razvojni potencial naložbe: »Slovenija in Sandoz bosta z izvedbo naložbe v Lendavi okrepila svojo vlogo pri dostopnem zdravljenju bolezni, ki jih klasična zdravila ne zdravijo. V polnem zagonu je že začetni tim naših strokovnjakov, v katerem je 35 izvrstnih sodelavcev. Postopoma se jim bodo pridružili visoko usposobljeni kadri z različnih področij, od farmacije, kemije in biokemije do informacijskih tehnologij in avtomatizacije procesov. Kot najuglednejši delodajalec se zavedamo naše soodgovornosti, da najboljše talente zadržimo doma.«

Lendavska lokacija bo po začetku polnega delovanja ključnega pomena za proizvodnjo učinkovin za Sandozova podobna biološka zdravila za zdravljenje bolnikov na področju revmatologije, onkologije in imunologije.

Ali veste?

V Leku Lendava, kjer sedaj delujeta dve enoti, je 775 redno zaposlenih, med njimi več kot 30 % iz občine Lendava, več kot 85 % iz Pomurja. V enoti Antiifektivi Lendava poteka proizvodnja učinkovine najbolje prodajanega Sandozovega širokospektralnega antibiotika. Enota Trdni izdelki Lendava je največji obrat za pakiranje trdnih farmacevtskih izdelkov v Sandozu.
Potrebe po tarčnem zdravljenju bolezni, ki jih klasična zdravila ne zdravijo, so zlasti na področjih imunologije, onkologije, revmatologije in endokrinologije.
Podobna biološka zdravila so od leta 2006, odkar so bila uvedena, do leta 2022 ustvarila več kot 30 milijard evrov skupnih prihrankov v evropskih zdravstvenih sistemih in imajo ključno vlogo pri premagovanja neenakosti v dostopu do zdravljenja po svetu.
Globalno povpraševanje po podobnih bioloških zdravilih strmo narašča. Do leta 2030 bo okoli 120 biološkim zdravilom prenehal patent. Predvidena je rast trga podobnih bioloških zdravil iz 29 milijard EUR v letu 2022 na 111 milijard EUR do leta 2031.

Vir: lek.si
[1] Vir: Deep Dive Report for Europe, Act4Biosimilars: https://www.sandoz.com/report-hundreds-thousands-patients-across-europe-miss-out-advanced-medicines-due-low-biosimilar/ .