Horvatovi so bili pozimi brez vode, zdaj že dva meseca nimajo elektrike. Mama samohranilka ne vidi izhoda, dva tisočaka bi jih vrnila v življenje.
Med velikonočnimi prazniki, ko so se mize večine državljanov šibile pod dobrotami, štiričlanska družina iz Lendave ni imela kaj prida postaviti nanjo. Mati samohranilka, 48-letna Romana Horvat, 20-letni sin Zlatko, ki nima službe, 18-letni Zoran, ki se uči za avtomehanika, ter 14-letna osnovnošolka Marina so namreč zabredli v finančne težave, iz katerih ne vidijo izhoda.
Lokalnemu koncesionarju za komunalne zadeve Eko park so dolžni 1900 evrov. Toda mesečni obrok za odvoz odpadkov, komunalne takse in vodo znaša 40,07 evra, kar pomeni, da bi za tak dolg morali biti v stanovanju najmanj štiri leta, ne da bi plačali en sam mesečni obrok. Oni pa so v občinskem stanovanju le dobra tri leta. Prav tako jih bremenijo za 570 evrov za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), čeprav bi ga moral plačevati lastnik stanovanja in ne najemnik. In še: letni obrok nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za eno stanovanje v lendavski občini stane manj kot 50 evrov, oni pa bi morali za tri leta bivanja plačati toliko, kot da tam živijo že 11 let!
Romana s solznimi očmi pove, da vedno nekaj plačujejo, ne ve pa, zakaj, ker živijo v občinskem stanovanju, in ne vedo, kaj je plačano in kaj ni. Jasno jim je le, da živijo v groznih razmerah, saj so bili preteklo zimo vsaj dva meseca brez vode, zdaj pa so že skoraj dva meseca brez elektrike.
»Težko je, da huje ne more biti. Upam le, da nam bo kdo pomagal, da se rešimo dolgov, in potem bomo poskušali vse plačevati sproti. Šele ko pokrijemo vse obveznosti, bomo razmišljali o tem, kaj bi lahko jedli. Kot sladkorna bolnica bi potrebovala nekoliko boljšo hrano, a kaj ko gredo otroci v posteljo lačni. Mislim, da smo elektriko v celoti poravnali iz enkratne socialne pomoči, ki smo jo dobili od CSD Lendava, zato upam, da bomo kmalu spet imeli elektriko in zaživeli kolikor toliko normalno,« žalostno razlaga Romana. Ko bi vsaj starejši sin Zlatko dobil službo, pristavi mati samohranilka. Družini s hrano pomagajo človekoljubne organizacije, zlasti humanitarno društvo Sibahe (Slovenska banka hrane), občasno Rdeči križ in Karitas. Še pred štirimi leti Horvatovi niso imeli takšnih težav.
Oče obleži
Živeli so v hiški v Petišovcih, kjer je pridna Romana redila kure, prašiče in ovce, imeli so tudi lep vrt. Vse obveznosti so brez težav pokrivali, saj je še priložnostno delala, prav tako je njen partner Zlatko Špoljar, oče vseh treh otrok, občasno delal. Potem je 3. marca 2015 zjutraj, ko se je odpravil na delo, obležal mrtev. Takrat je morala družina zapustiti hiško v Petišovcih, saj je bila streha v slabem stanju, tudi dimnik se je podrl. Življenje v hiši je bilo nevarno. Lastnica je pozneje podrtijo prodala, Horvatovi pa so od občine 21. decembra istega leta dobili stanovanje nad muzejem v Lendavi, kjer živijo še danes.
»Horvatove poznam že od prej, saj so živeli v Petišovcih, v moji soseščini. Romana je bila zelo pridna. Rada je poprijela za vsako delo, redila je živali, si pridelala zelenjavo. Bili so pridni in so lepo živeli. Zato potrebujejo pomoč, da spet pridejo na zeleno vejo, in verjamem, da pozneje ne bodo več zabredli v težave,« je razložila humanitarna delavka iz društva Sibahe Marija Völgyi, ki nas je na težave Horvatovih tudi opozorila.
Zadevo smo preverili na občini Lendava, kjer so nam posredovali nepopolne podatke. Prav tako se ne ujemajo mnogi datumi – kot da Horvatovi ne bi vedeli, kdaj jim je umrl oče ter kdaj so se iz Petišovcev preselili v Lendavo. Prav tako ne bo držalo, da NUSZ vodi Furs, saj zadnji samo izvaja odločbe lokalne skupnosti. Horvatovi nimajo nobene pogodbe o tem, da bodo oni kot najemniki namesto lastnika plačevali NUSZ.
»Gospa je najemnica občinskega neprofitnega stanovanja od 3. decembra 2014. Od začetka je najemnino neredno plačevala, skoraj v celoti je bila odplačana 5. aprila 2019, 18. aprila pa so se pojavile posledice zaradi neplačevanja mesečnih obratovalnih stroškov. Pred tem je občina gospe ponujala tudi sporazum o obročnem plačilu dolga z naslova najemnine, ki pa ga ni želela podpisati. Obveznost plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je zapisana v najemni pogodbi, kar pa ni nič spornega, saj plačilo pomeni dogovor med uporabnikom in lastnikom nepremičnine. Podrobnosti glede višine NUSZ pa vodi Finančna uprava RS in kot taka pomeni davčno tajnost. Slednje pomeni, da občina ne razpolaga z višino in strukturo dolga iz naslova NUSZ,« nam je odgovorila Aleksandra Kreslin, v. d. direktorice lendavske občinske uprave.
Prav tako nam je posredovala podatke Eko parka, češ da Horvatova od 30. aprila 2015 ni plačala nič, medtem ko sama trdi, da se je vselila šele 21. decembra 2015. Menda se ni niti oglasila, kljub že trem izvršbam. »Menda se je oglasila, ko je nastala težava zaradi plačevanja najemnine občini. Računi so znašali od 25 do 40 evrov, enkrat pa je bil popis in poračun v višini 308 evrov, torej skupaj 50 računov (od maja 2015 do marca 2019 ne more biti 50 mesecev; op. p.), za oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje komunalnih voda,« je še dodala Kreslinova.
VIR: slovenskenovice.si
