Podrobnosti
Kategorija: Novice

Iskanje kupca v stečajnem postopku za bioplinarno, zemljišča in sončno elektrarno se nadaljuje.

Agencija za okolje je podjetju Ecos center odvzela okoljevarstveno dovoljenje (OVD) za lendavsko bioplinarno. To lahko pomeni korak bližje uresničitvi zahteve okoliških prebivalcev in lokalne skupnosti, da se nedelujoča bioplinarna, od katere se je poleti 2017 širil neznosen smrad, dokončno zapre. Bioplinarna se zdaj prodaja v stečajnem postopku lastniško povezanega podjetja Ecos.

Pričakujejo pritožbo

Razlog za odvzem OVD je bila ugotovitev, da upravljavec ni v roku izvršil pravnomočne odločbe pristojnega inšpektorja o uskladitvi obratovanja naprave s pogoji iz okoljevarstvenega dovoljenja.

"Agencija še ne razpolaga s podatkom, kdaj in ali je bila odločba upravljavcu vročena (povratnica o vročitvi še ni prispela), zato je prezgodaj govoriti o tem, kdaj bo odločba pravnomočna," so nam sporočili iz okoljske agencije. Možnost pritožbe so namreč doslej člani družine Jožefa Pavlinjeka kot lastniki obeh povezanih podjetij zmeraj izkoristili.

Kronično neplačevanje
Podjetje Ecos, ki je od oktobra 2017 v stečajnem postopku, je OVD za predelavo odpadkov decembra 2016 preneslo na povezano podjetje Ecos center. To je s tem prevzelo tudi upravljanje naprave, v najemu pa jo je imelo tudi po začetku stečajnega postopka podjetja Ecos. Stečajni upravitelj Matjaž Nanut, ki je podpisal najemno pogodbo, je v svojih poročilih ves čas ugotavljal, da podjetje Ecos center ne poravnava najemnine v višini približno pet tisoč evrov na mesec, v zadnjem poročilu, objavljenem 30. januarja letos, pa je navedel, da je upravljavska pogodba prekinjena zaradi neplačevanja najemnine in poravnavanja stroškov ter zaradi več ugotovljenih nepravilnosti. Bioplinarni je namreč grozil odklop električne energije, zato je omrežnino namesto najemnika plačal stečajni dolžnik. Prav tako je bilo treba na novo skleniti pogodbo o dobavi električne energije.

Stečajna masa podjetja Ecos se bo prodajala v kompletu
Čeprav odvzet OVD nima velikega vpliva na potek stečajnega postopka, ker bo moral kupec naprave okoljsko dovoljenje prenesti na novega upravljavca in pri tem izpolnjevati enake pogoje, kot če bi dovoljenje pridobival na novo, je učinek tega vendar pomemben. Spomnimo namreč na razburjenje javnosti, ko je ministrstvo za okolje in prostor marca lani zaradi pritožbe razveljavilo odločbo Agencije za okolje, s katero je novembra 2017 na osnovi inšpekcijskih ugotovitev za sporno lendavsko bioplinarno razveljavila OVD.

Po dveh neuspelih javnih dražbah se bo zdaj premoženje stečajnega dolžnika, torej bioplinska naprava, zemljišča v Lendavi in Šalovcih ter sončna elektrarna, prodajalo kot celota z zbiranjem ponudb.

VIR: vecer.com / Majda H. / Foto Nataša J.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Šteger po odstopu s položaja vodje programskega sveta v Lendavi našel novega kandidata za EPK.
Slovenija in Nemčija bosta leta 2025 na vrsti, da eno od svojih mest razglasita za Evropsko prestolnico kulture (EPK). V Lendavi so že leta 2016 javno naznanili, da si želijo tega prestižnega naziva. Še pred meseci so se zanj tako potegovali Lendava, Kranj, Ljubljana in Nova Gorica. Zdaj pa se, kot kaže, z vstopom v igro spogleduje tudi najstarejše slovensko mesto.

Odstopila ključna človeka projekta
Najvzhodnejše mesto v Sloveniji ima smele načrte. Pri kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture stavi predvsem na multietičnost, večjezičnost in multireligioznost, dejstvo, da so obmejno mesto, pa dojemajo kot prednost.  

Pred časom je projekt Lendava - EPK 2025 s podpisom dogovora o sodelovanju dobil tudi regionalno in čezmejno dimenzijo, nato pa je doživel veliki pretres.

Aleš Šteger, predsednik programskega sveta za pripravo kandidature Lendave za EPK 2025, je namreč skupaj z idejnim vodjem projekta ter svetovalcem prejšnjega župana Antona Balažka Mitjo Čandrom konec lanskega leta odstopil. Ob tem sta navedla osebne razloge.

Novega lendavskega župana Janeza Magyara je odločitev presenetila, odstop je označil za nekulturnega, toda obenem zagotovil, da s projektom nadaljujejo. To menda dokazuje tudi načrtovano povečanje sredstev za kulturo, ki naj bi ji občina v proračunu za letošnje leto namenila dodatnih 200.000 evrov.

Šteger našel novega kandidata za EPK
Ptujska županja Nuška Gajšek je medtem nedavno razkrila, da tudi na Ptuju razmišljajo o vključitvi v kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture leta 2025. Možnost ocenjuje kot privlačno in meni, da bi mestu prinesla dodano vrednost.

Kot je povedala županja, je z zamislijo do njih prišel prav na Ptuju rojeni literat Šteger, donedavnega še vodja programskega sveta lendavske kandidature.

Pri vodjih svetniških skupin naj bi že prejeli za zdaj načelno podporo projektu, če bodo dejansko šli v prijavo kandidature, pa bodo že v letošnjem proračunu potrebovali denar za kakovostno pripravo.

V ponedeljek bodo o tej temi razpravljali tudi na kolegiju županov Spodnjega Podravja, od katerih prav tako želijo podporo projektu, saj bi bili tudi tako bolj prepričljivi pri kandidaturi.

»To so prvi koraki, a morali bomo pohiteti, saj se bliža oktober, ko bo prijavo potrebno oddati,« je dejala ptujska županja.

Nekaj izkušenj že imajo
Izračunov o tem, koliko denarja bi za izvedbo projekta potrebovali, na ptujski občini še nimajo, poroča STA, v prvi vrsti je potreben že denar za vložitev prijave, nato pa tudi za izpeljavo projektov in programa.

Ptuj je sicer bil leta 2012 že del projekta Evropske prestolnice kulture, ki ga je takrat gostil Maribor, kar pa naj na samostojno prijavo mesta po besedah županje ne bi vplivalo. Po njenem mnenju ima Ptuj kot neka butična kulturna prestolnica tega dela Evrope veliko možnosti za uspešno kandidaturo.

VIR: Sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Termalno kopališče in nogometna akademija sta pomembna postranska korist.
Prenos koncesije je eden od pogojev za dokončanje postopka prodaje Term Lendava madžarskemu kupcu, je pred časom izjavil Klemen Boštjančič, predsednik upravnega odbora Sava Turizem. Lendavski župan Janez Magyar pa je ministra za okolje in prostor Jureta Lebna ob njegovem obisku v Lendavi vprašal, ali bo država podelila koncesijo za uporabo termalne vode za termalno kopališče in rastlinjake. S tem je v bistvu dan odgovor na vprašanje, zakaj madžarski sklad Comitatus-Energia s poslovnim sedežem v Miskolcu na Madžarskem, ki se ukvarja s proizvodnjo električne energije, kupuje Terme Lendava. Skupna točka tako termalnega kopališča kot rastlinjakov je namreč prav raba geotermalne energije.

Če bo torej slovenska vlada prenesla koncesijo na madžarskega kupca, so Terme Lendava vhodna vrata, skozi katera bo prišel do lastništva treh geo­termalnih vrtin. Pogodba o nakupu Term Lendava je bila podpisana junija lani, sklad Comitatus-Energia pa je avgusta lani na slovensko agencijo za varstvo konkurence priglasil koncentracijo obeh družb, odločbo o tem pa prejel oktobra lani. Madžarski sklad ima za ta namen na banki že zagotovljena sredstva za plačilo kupnine.

Tri vrtine, v pogonu le ena
Vlada je Savi Turizmu podelila koncesijsko pravico za tri geotermalne vrtine na območju Lendave za 30 let, ta pa jo je z oddelitvijo prenesla na hčerinsko družbo Terme Lendava. Koncesija je podeljena za skupni obseg črpanja največ 290.149 kubičnih metrov na leto. Na parkirišču pred hotelom Lipa je glavna vrtina Le-1g/97, s katero je dovoljeno po koncesijski pogodbi izčrpati 204.984 kubičnih metrov termalne vode na leto. Druga vrtina z oznako Pt-20/49 je v Petišovcih tik ob avtocesti, kjer so bile v preteklosti tako imenovane mokre terme ali petišovske terme. Koncesija je podeljena za količino 56.765 kubičnih metrov vode. Tretja vrtina z oznako Pt-74/50 in s koncesijo za 28.400 kubičnih metrov termalne vode pa je pri vasi Trimlini, po zahtevi koncedenta pa naj bi bila ta vrtina tudi opazovalna vrtina. Potrebe termalnega zdravilišča v bistvu zadovoljuje vrtina, ki je najbližje hotelskemu kompleksu, drugi dve ohranjajo le v funkciji.

V globinah zelo vroča voda
Znano je, da so prav na območju Petišovec zelo bogate zaloge geotermalne vode, ki imajo tudi zelo velik energetski potencial. Ležišča termalne vode z visokimi temperaturami se nahajajo na globini od 3800 do 4500 metrov, s karakteristikami 50 litrov na sekundo in temperaturo na ustju vrtine 170 stopinj Celzija. Na tej osnovi je torej mogoče razvijati projekt z visokotemperaturno geotermijo (prva kaskadna uporaba), torej zeleno elek­trično energijo ali elektrarno. Druga stopnja izkoriščanja geotermalne energije je procesna uporaba. Ta zajema ogrevanje poslovnih in stanovanjskih objektov, industrijskih procesov in bazenskih kompleksov. Velik del stanovanjskih blokov v Lendavi se že ogreva s termalno vodo od leta 2009, sistem pa upravlja podjetje Petrol Geo, prav tako se termalna energija uporablja za termalno zdravilišče. Tretja kaskada izrabe geotermalne energije pa je sekundarno ogrevanje rastlinjakov.

Prodaja Term Lendava ni več vprašanje
Skupščina Sava Turizem je prižgala zeleno luč za izčlenitev in prevzem Term Lendava ter prodajo madžarskemu kupcu. Kupoprodajna pogodba v višini devet milijonov evrov je bila sklenjena junija, madžarski sklad Comitatus-Energia pa je prevzem uradno napovedal avgusta lani.
​Poleg glavnega delničarja, delniške družbe Sava, ki obvladuje 99,91 odstotkov vseh delnic Sava Turizma, se je skupščine udeležil še Jožef Zidar, ki je zastopal enega izmed malih delničarjev, ter predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kristjan Verbič. Verbič je v zvezi z edino vsebinsko točko postavil več vprašanj. Nanje je odgovarjal član uprave Borut Simonič, pisne odgovore pa bo uprava pripravila v desetih dneh. V kolikor ti ne bodo zadovoljivi, bo VZMD izpodbijalo sprejeti sklep s tožbo.

Konzorcij za rastlinjake
Kot vemo, postavitev rastlinjakov v velikosti najmanj 30 hektarjev v Lendavi načrtuje konzorcij avstrijskih, nemških in nizozemskih podjetij, za kar pa je potrebno zagotoviti (zaradi logistike in spremnih objektov) skoraj 70 hektarjev površine. Konzorcij se je sestavil maja 2018, partnerji pa so podjetja Gartenbau Herneth KG, Green center Lendava (to je ustanovil Herneth Gartenbau), WPK-Perkgoed in Royal Lemkes, s tem da naj bi kot vlagatelj nastopilo nizozemsko podjetje. Ob tem spomnimo, da ima tudi naftna družba MOL Slovenija vpisan nizozemski kapital. Predstavniki omenjenih podjetij so si že ogledali lokacijo nedaleč od petišovskih gramoznic, za katero občina zdaj vodi postopek OPPN za spremembo namembnosti zemljišč, ki so v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZG). Februarja lani so predstavniki podjetja Royal Lemkes pod vodstvom namestnika nizozemskega veleposlaništva v Ljubljani že tudi obiskali kmetijsko ministrstvo, ki pa rastlinjakom na tej lokaciji nasprotuje, saj gre za najboljša kmetijska zemljišča. Zato je postopek OPPN tudi povsem obstal.

Vrtina pred nosom
Vodstvo občine je v preteklosti že napovedovalo, da bodo, če na tej lokaciji rastlinjakov ne bo mogoče postaviti, vlagateljem pač iskali drugo. S tem vse bolj prihaja v ospredje degradirano območje Nafte, kjer ima SKZG prav tako v lasti precej površin, celoten kompleks pa je tudi blizu obeh geo­termalnih vrtin. Zakaj bi vlagatelji v rastlinjake delali novo geotermalno vrtino, če te v neposredni bližini že obstajajo? Vložek v to namreč ni zanemarljiv.

V preteklosti je med belimi rudarji Nafte veljalo nepisano pravilo, da je vrednost vrtin mogoče izračunati na zelo preprost način, saj vsak kilometer v globino pomeni milijon dolarjev. Če to vsaj približno velja še danes in če upoštevamo široke možnosti za izrabo geotermalne energije na območju Petišovec, potem bo Comitatus-Energia kot formalni kupec Term Lendava dobil v last vrtine, ki so vredne skoraj toliko kot je njihova ponudba za nakup. Ali ni v tem tudi odgovor, zakaj je madžarski kupec pripravljen za Terme Lendava ponuditi toliko več kot drugi najugodnejši ponudniki oziroma bistveno več od ekonomsko razumne cene glede na izjemno slabo stanje turističnih objektov?

Miskolc in PannErgy
V to sestavljenko, ki vse bolj razkriva veliko obsežnejše interesno ozadje nakupa kot je zgolj nogometna akademija, je zdaj potrebno umestiti le še vlogo sklada Comitatus-Energia. Že njegov poslovni naslov nas pripelje do kraja Miskolc na Madžarskem, ki je poznano po znamenitem termalnem kopališču, v energetskih krogih pa po sistemu izkoriščanja geotermalne energije, ki zajema skoraj vse kaskade. Vanj je vključeno ogrevanje mesta, oskrba termalnega kopališča in na koncu so tu še rastlinjaki. Projekti so nastali v skupini PannErgy, družbi za geotermalno energijo, nekateri pa so poželi tudi pomembno mednarodno priznanje. Z namenom spodbujanja izkoriščanja obnovljivih virov energije, med katere še vedno spada tudi geotermalna energija, je projekte finančno podprla tudi EU.

VIR: vecer.com / Majda H.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Fotografsko razstavo sta pripravila Fotografsko društvo Pannonia in Galerija Muzej Lendava.

V razstavnih prostorih lendavskega gradu so odprli peto mednarodno fotografsko razstavo z naslovom Pannonia Reflections, ki sta jo pripravila Fotografsko društvo Pannonia, ki ima sedež v Čentibi, in Galerija Muzej Lendava. Na ogled bo do konca februarja.

Razstavo je odprl mojster fotografije Matej Peljhan, ki je tudi bil v tričlanski komisiji, ki je ocenjevala fotografije, ki so prispele na natečaj. V komisiji sta ob njem bila še mednarodno priznana fotografa Andreja Peklaj in Szilard Varga.

Predsednik Fotografskega društva Pannonia Davor Dolenčić je ob tem povedal, da je razstava Pannonia Reflections mednarodni projekt, v katerem sodelujejo fotografi iz vsega sveta, uresničujejo pa ga pod pokroviteljstvom ter s strogimi pravili Mednarodne zveze za fotografsko umetnost (FIAP), Fotografske zveze Slovenije in Fotografske zveze Združenih držav Amerike. Fotografsko društvo Pannonia je dobilo od teh organizacij patrionat za pripravo mednarodne razstave.

V začetku avgusta lani so objavili fotografski natečaj na spletnih straneh Mednarodne zveze za fotografsko umetnost in Fotografskega društva Pannonia. Fotografi so lahko izbirali med petimi temami: pokrajina, ženska,voda, prosta barvna in prosta črno-bela fotografija. Do konca novembra je na razpis svoje fotografije poslalo 441 avtorjev iz 52 držav, ki so poslali skupaj 6779 fotografij. Komisija je ocenjevala kreativnost in originalnost, pa tudi tehnično dovršenost fotografije. Vse fotografije so bile s šifro, tako, da člani komisije niso vedeli, kdo je avtor. V ožji izbor za priznanja je prišlo 86 fotografij, ki jih je ustvarilo 80 avtorjev iz 29 držav. Te in še trideset drugih najbolje ocenjenih je na ogled na razstavi v Lendavi. V vsaki od petih kategorij so podelili priznanja za tri fotografije.

Ob odprtju razstave je Fotografska zveza Slovenije podelila članom fotografskih društev razstavljalske naslove, ki so jih prejeli tudi fotografi iz pokrajine ob Muri.

VIR: vestnik.si / Foto J. Gabor

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V sredo je v prostorih Marketa Špar - Kocet v Lendavi potekala prireditev Športnik leta 2018, kjer so podelili priznanja najboljšim športnikom občine Lendava v letu 2018.

Dogodek je organizirala Športna zveza Lendava, med prireditvijo pa so v dveh glasbenih točkah nastopili učenci Glasbene šole Lendava.

Zbrane je najprej nagovoril predsednik zveze Andrej Matjašec in ob tem izrekel čestitko vsem prejemnikom priznanj in zahvalo vsem tistim, ki so pomagali pri njihovih dosežkih. Za tem je čestitke športnikom izrekel tudi župan Občine Lendava Janez Magyar in jim zaželel veliko športnih uspehov tudi v prihodnje.

Sledila je podelitev priznanj športnikom in športnicam za njihove uspehe v letu 2018.

Športnik leta 2018
1. Kristijan Horvat - Lokostrelski klub Lendava
2. Luka Denša - KBV Judo Lendava
3. Peter Koczor - ŠSK Coal Petišovci

Športnica leta 2018
1. Vita Kulčar - Judo klub Lendava
2. Melissa Božič - Judo klub Lendava
3. Tamara Ferencek - Judo klub Lendava

Ekipa leta 2018
Lokostrelski klub Lendava

Jubilejna nagrada 2018
Medobčinska nogometna zveza Lendava - 40. obletnica
Speadway team Lendava - 40. obletnica
NK Čentiba - 70. obletnica
NK Panonija Gaberje - 70. obletnica
NK Dolina - 70. obletnica

Posebna nagrada za izreden uspeh v športu 2018
Lana Sarjaš - Odbojkarski klub Lendava
Naj rekreativec leta 2018
Jozsef Hajdu - ŠSK Coal Petišovci
Športni strokovni delavec leta 2018
Gorazd Recek - Judo klub Lendava

Perspektivni športnik leta 2018
1. Niko Horvat - Lokostrelski klub Lendava
2. Mihael Biro - Lokostrelski klub Lendava
3. Luka Žerdin - Judo klub Lendava
4. Nikita Pešehonov - BK Mladost Lendava
5. Milán Galambos - ŠSK Coal Petišovci
6. Rok Mujdrica - KBV Judo Lendava

Perspektivna športnica leta 2018
1. Veronika Horvat - KBV Judo Lendava
2. Lana Škraban - Judo klub Lendava
3. Tinaja Maučec - Judo klub Lendava
4. Nela Gerič - Judo klub Lendava
5. Nika Bedič - BK Mladost Lendava
6. Iva Koša - BK Mladost Lendava

Perspektivna ekipa leta 2018
1. Klub borilnih veščin Judo Lendava - ml. deklice U 12
2. Odbojkarski klub Lendava – ekipa mini odbojke
3. Lokostrelski klub Lendava

Več fotografij v galeriji ...
VIR: Pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Skupščina družbe Sava Turizem, ki je v 99,9-odstotni lasti Save, je danes potrdila izčlenitev družbe Terme Lendava. Terme Lendava so izčlenili z namenom prodaje strateškemu kupcu - po navedbah uprave Save Turizma je najvišja ponudba znašala devet milijonov evrov, ki jo je ponudil madžarski sklad Comitatus.

Skupščina družbe Sava Turizem, na kateri je sodelovalo 99,92 odstotka kapitala, poleg glavnega delničarja še Pavel Bohinc z 0,0028 odstotka ter Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) in predsednik tega združenja Kristjan Verbič s skupaj 0,00049 odstotka delnic, je soglašala s pogodbo o izčlenitvi in prevzemu, ki sta jo oktobra lani sklenili družbi Sava Turizem in Terme Lendava, ki je v 100-odstotni lasti Save Turizma.

Izpodbojno tožbo sta napovedala tako Bohinčev zastopnik kot Verbič v imenu VZMD, kaže zapisnik skupščine, objavljen na spletni strani Ajpesa.

Kot so ob sklicu skupščine pojasnili v Savi Turizmu, je izčlenitev Term Lendava - pri čemer ne bodo prenesene zdravstvene koncesije in zdravstveni delavci ter Zdravstveni center Terme Lendava Sava medical - »uresničitev strateških smernic družbe Sava Turizem v razvoj primarno najbolj perspektivnih in donosnih destinacij ter dezinvestiranju ostalih destinacij«.

Terme Lendava ne morejo narediti preboja
Član uprave Save Turizma Borut Simonič je po navedbah VZMD na skupščini povedal, da je uprava na podlagi pričakovanj nadzornega sveta in Slovenskega državnega holdinga (SDH) po izboljšanju poslovanja družbe pripravila razvojni načrt posamezne destinacije. Po teh ocenah bi Terme Lendava potrebovale 11 milijonov evrov dodatnih sredstev, da bi omogočili nadaljnjo rast poslovanja in zahtevano EBITDA-maržo.

Ob tem je poudaril, da Terme Lendava ne morejo narediti preboja ravno zaradi iztrošenosti zmogljivosti. Ker je komisija nadzornega sveta za optimizacijo poslovanja sklenila, da Terme Lendava omenjenih 11 milijonov evrov ne bodo prejele, so se v družbi odločili za postopek iskanja primernega kupca. Ob več izkazanih interesih je najvišja izpogajana ponudba znašala devet milijonov evrov, ki jo je ponudila madžarska družba Comitatus, je po navedbah VZMD dejal Simonič.

VIR: dnevnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Marjan Koren je decembra lani prevzel vodenje Območno-podjetniške zbornice Lendava. Ta združuje 260 obrtnikov ter podjetnikov iz sedmih občin lendavske upravne enote, in čeprav sodi med manjše območne zbornice, je močna po številu članov glede na velikost območja, ki ga zajema.

Koren je bil že nekaj časa aktivno vpet v delovanje stanovske organizacije obrtnikov in podjetnikov in njeno vlogo razume zelo široko. Pomembni so skrb za članstvo, odprto delovanje v javnosti ter sodelovanje z različnimi deležniki v družbi in tudi prek mej, kar vse vodi k rasti obrtništva in podjetništva, s tem pa tudi do boljšega življenja.

Koren je mnenja, da zdajšnja organiziranost stanovske organizacije omogoča doseganje vsega tega in da je zato povsem v redu. Drobljenje na manjše enote ne bi prineslo nekih pozitivnih učinkov in tudi ni mogoče s finančnega vidika, zaradi morebitnega združevanja na regijski ravni pa bi se izgubljal neposredni in pristni stik s člani, ki močno sloni na medsebojnem poznavanju in zaupanju, s tem pa tudi pripadnosti. "Za dobro zbornično delovanje je zelo pomembno imeti osebo, kot je naša sekretarka Tatjana Koša, ki je tukaj že dvajset let, ki pozna vse člane, ki ji lahko zaupaš in za katero veš, da niti denarno niti drugače ne bo šlo kaj narobe," je povedal Koren.

Stabilno članstvo in utečeno delo zbornice sta dobri izhodišči za vodenje stanovske organizacije tudi v prihodnje. V katero smer jo boste peljali?

Utečene zadeve bodo enako potekale še naprej, večji poudarek pa bomo dali vključevanju v projekte. Gre za sodelovanje pri projektih z občinami, ki nas sofinancirajo, in projektih, ki jih vodijo državne institucije. Obuditi želimo tudi družabna srečanja in izlete. Ravno minuli konec tedna smo bili po osmih letih spet na smučanju na Kopah. Družabno življenje in druženje se morata okrepiti, saj se le tako lahko spoznamo in drug drugemu pomagamo, tudi pri pridobivanju posla.

Zelo pomembno pa se mi zdi tudi to, da obudimo mednarodno sodelovanje, saj že nekaj let nismo bili vključeni v noben čezmejni projekt. Lani smo s trgovinsko in gospodarsko zbornico iz Nagykanizse, ki je veliko močnejša od nas, podpisali pismo o nameri za sodelovanje pri skupnih projektih, ravno te dni pa so nam sporočili, da bi njihovi predstavniki prihodnji mesec ali v začetku marca prišli v Lendavo. Dogovorili bi se o organizaciji konference v Lendavi, na kateri bi sodelovali tudi predstavniki Hrvaške. Skupaj bi tako preverili možnosti sodelovanja in določili projekte, pri katerih bi lahko sodelovali kot partnerji.

Pri katerih projektih bi vaša območna zbornica želela sodelovati?

Nas najbolj zanima področje izobraževanja zaradi pomanjkanja kadra in z namenom, da Avstrija vendar ne bi bila edina možnost za zaposlitev. Delodajalcem je tudi treba povedati, da ko dobijo mladega delavca, ta ne more na primer pri gostincu samo lupiti krompirja za solato, ampak mu mora biti dana tudi možnost, da pridobi strokovno znanje. In ko je enkrat zaposlen, ga je treba tudi primerno plačati. Tega seveda ni mogoče doseči le s tem, da nekomu to poveš, ampak je treba to zavedanje graditi s spodbujanjem ustvarjalnosti in predstavljanjem uspešnih podjetniških zgodb. Kajti mi potrebujemo ljudi, ki bodo delali pri obrtnikih, in čez čas bomo potrebovali tudi nove obrtnike.

Ena od zadnjih raziskav slovenskega javnega mnenja je pokazala, da uživate obrtniki in mali podjetniki visoko stopnjo zaupanja. Kaj vam to sporoča?

Če nas kdo pohvali, si to štejemo v čast, dviguje pa tudi naš ugled v družbi. Vedeti je treba, da je v Sloveniji in tudi na našem območju od 60 do 70 odstotkov podjetnikov, ki zaposlujejo, kar pomeni, da zagotavljajo velikemu številu delavcev in njihovim družinam socialno varnost.

Moti pa nas, da imajo nekateri še vedno obrtnike za goljufe že samo zato, ker se vozijo z dražjimi avtomobili. Ljudje naj se ne sprašujejo, kakšen avto kdo vozi in kaj vse ima, ampak naj vprašajo drug drugega, ali je zaupano delo dobro opravil, ali je bila storitev kakovostna in tudi pošteno zaračunana.

Na srečo večina naših obrtnikov dela pošteno in jih ljudje spoštujejo, na zbornico pa tudi ne prihajajo pritožbe zoper delo naših članov. Na srečo nam še nobenega člana ni bilo treba izključiti zaradi nespoštovanja norm ali kršenja pravil zborničnega delovanja.

Je v obrtništvu in podjetništvu dovolj ambicioznosti in razvojnega potenciala?

Mislim, da ga je veliko. Pri tem izhajam iz števila prijav na razne razpise nekoč in danes. Veliko več obrtnikov in podjetnikov se zdaj prijavlja na razpise z namenom nakupa osnovnih sredstev ali širitve ter opremljanja obratovalnic z novo tehnologijo. A ko to naredijo, naletijo na problem, pomanjkanje primernega kadra, postopki za zaposlitev delavcev iz drugih držav pa lahko trajajo nekaj mesecev. Na to sami ne moremo vplivati, država pa bi lahko skrajšala te dolge postopke. Če nekdo širi obratovalnico, jo opremlja in če zaposluje, so to pozitivni trendi v podjetništvu. Vanj pa vstopajo tudi mladi s prevzemanjem obrti svojih staršev ali z registracijo novih dejavnosti, kjer se uporabljajo sodobne tehnologije.

VIR: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Komaj so na lendavski občinski upravi dobro začeli z delom, že jih je presenetil odstop Aleša Štegra vodje programskega sveta za pripravo kandidature Lendave za Evropsko prestolnico kulture 2025 (EPK), temu pa je sledil odstop Mitje Čandra, idejnega vodje projekta. To sem sprejel z velikim presenečenjem, pravi župan Janez Magyar in pove, da vseeno s projektom EPK mislijo resno. Aktivnosti, kako naprej že potekajo in tudi sredstva namenjena kulturi se povečujejo.

Kmalu bo zunaj razpis za Evropsko prestolnico kulture 2025 in še letos bo potrebno oddati prijavo, glavni protagonisti, ki na tem projektu delajo že vrsto let, pa so tik pred zdajci odstopili. Vzrok za enostransko prekinitev sodelovanja bi naj bil osebne narave. To zelo težko komentiram, pravi Magyar in razloži, da so bili ljudje, ki so vodili projekt EPK plačani iz občinskega proračuna, v katerega prispevajo občani Lendave in pravično bi bilo, da bi se pred odstopom z njim sestali in se pogovorili.

O imenih, ki bi naj prevzeli vodenje tega projekta še ni želel govoriti, vendar dogovori že potekajo. Tudi partnerji iz slovenskih občin in iz tujine, s katerimi je Občina Lendava v preteklosti podpisala pisma o nameri in sodelovanju, so se že odzvali in obljubili nadaljnje sodelovanje. Poleg tega je lendavska občina v letošnjem letu povečala proračun za kulturo za 200 tisoč evrov. To pomeni, da je ta vreden 1 milijon 280 tisoč evrov. Hkrati pa iščejo še dodatne vire financiranja.

Magyar je spregovoril tudi o gradnji Centra za zaščito in reševanje ter povedal, da obžaluje, da se ta center gradi na tem območju. To ni primerno mesto, zato je takoj po nastopu mandata preučil vse možnosti, da bi se gradnja ustavila, ampak izvajalec ne upočasnjuje gradnje. Cena gradnje se je že povišala iz začetnih 800 tisoč na 1 milijon 270 tisoč evrov, kar bo dodatno obremenilo proračun občine v tem letu. Poleg tega pa v to ceno ni všteta oprema objekta.

Vir: vecer.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občina bo v proračunu za letošnje leto, ki je v zaključni fazi, povečala sredstva za kulturo, tako bodo zagotovili dodatnih 200.000 evrov.

Lendavskega župana je odstop nosilcev projekta EPK presenetil, vendar zagotavlja, da projekt nadaljujejo. Spomnimo, poročali smo, da je projekt visel na nitki.
 
Po tem, ko je Lendava ostala brez predsednika programskega sveta EPK, so se porajala vprašanja o usodi projekta kandidature Lendave za Evropsko prestolnico kulture 2025.

Vendar novi lendavski župan Janez Magyar zagotavlja, da se projekt nadaljuje, »nikoli nisem rekel, da se zaustavlja«. Na tiskovni konferenci, ki jo je sklical z namenom, da pojasni dogajanje okrog projekta kandidature Lendave za Evropsko prestolnico kulture 2025, je dejal, da ga je odstop Aleša Štegra in Mitje Čandra zelo presenetil. Pričakoval je namreč, da bosta prišla do njega in se bodo pogovorili, saj ni vedel, da jima je potekla pogodba. Pravi, da aktivno urejajo kadrovske zadeve in iščejo prave ljudi za projekt, vendar o konkretnih imenih še noče govoriti.

Vršilka dolžnosti direktorice občinske uprave Aleksandra Kreslin pravi, da je projekt kandidature Lendave za Evropsko prestolnico kulture 2025 široko zastavljen.

Občina bo v proračunu za letošnje leto, ki je v zaključni fazi, povečala sredstva za kulturo, tako bodo zagotovili dodatnih 200.000 evrov. »To je samo še en dokaz, da projekt z vso resnostjo nadaljujemo.«

Iščejo pa tudi dodatne vire financiranja, da ne bi preveč obremenjevali proračuna. Magyar pravi, da dodatno zadolževanje za zdaj ne bo potrebno, se bodo pa mogoče nekateri infrastrukturni projekti zamaknili.

Vir: delo.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V sejni dvorani občine Lendava je včeraj potekala 2. redna seja občinskega sveta Občine Lendava, ki se je končala v slabih dveh urah. Župan Magyar je imenoval tudi novega podžupana občine Lendava, to je postal 35-letni Mihael Kasaš,  doma iz Doline pri Lendavi.

Kasaš sicer v občinskem svetu sedi že tretji mandat, se je pa že dvakrat tudi potegoval za županski stolček.

“Izredno sem vesel, da sta moje delo in trud bila opažena. Prepričan sem, da bom dobro delal tudi v nadalje, skušal pa bom kar najbolje delati v korist vseh občanov. Ravno zaradi te funkcije bom najverjetneje odstopil kot predsednik KS Dolina pri Lendavi, saj bom le tako lahko popolno in neobremenjeno deloval za vse občane,” je takoj po seji povedal Kasaš.

Mihael Kasaš je sicer po poklicu doktor kemije in kemijske tehnologije, ukvarja pa se z biodinamičnim kmetijstvom na svojem domu v Dolini.
Vir:Sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Zavod za turizem in razvoj Lendava je danes, 22. januarja 2019, obeležil tretjo obletnico obstoja in ob tem predstavil svoje delo.
Ravno na ta dan leta 2016 je občinski svet s preoblikovanjem Sveta mladih ustanovil Zavod za turizem in razvoj Lendava (ZTR Lendava). Znotraj zavoda pa je določil dve organizacijski enoti, za regionalni razvoj in za razvoj turizma.

Ob obletnici je direktor ZTR Lendava Romeo Varga predstavil delovanje, načrte in sanje Zavoda. Poglavitni dosežki zavoda predvsem to, da so skupaj s štirimi partnerji postavili regionalni razvoj agencije. Zasnovali so tri ključne projekte: Iron Curtain Cycle – vzpostavitev kolesarske poti ob železni zavesi, Guide2Visit in Turizem v zidanicah. Imajo tudi turistični produkt »Lendava v enem dnevu«. Z vzpostavitvijo domače tržnice so izboljšali podobo središča mesta. Skrbijo pa tudi za izvajanje raznih dogodkov skupaj z Občino.

Ob projektu Iron Curtain Cycle – vzpostavitev kolesarske poti ob železni zavesi, želijo v centru Murania vzpostaviti raj za kolesarje. Kupili so hišo zraven centra, v njej pa želijo urediti hostel, za hišo pa bo na voljo prostor za glamping. V centru Murania je tudi apartma, pred njim pa je že urejeno območje za kampiranje.

Guide2Visit je program vzpostavitve preko mejne turistične destinacije, kjer sodelujejo še dva madžarska in dva slovenska partnerja. Z njim želijo povečati prepoznavnost preko mejnega območja, zato tu delajo vse tiste zadeve, ki so potrebne za promoviranje.

V projektu Turizem v zidanicah želijo v zidanicah oziroma vinskih kleteh na hribih narediti razpršeni hotel. Na voljo imajo že 12 vinskih kleti, predvidevajo pa, da jih bo še več. Tako imajo na voljo okoli 40 prostih ležišč, s katerimi so dejansko postali majhen hotel. Nakup teh zidanic bo čez čas možen na spletni strani, »hotel« pa bo nosil ime Vinarium, kar bo omogočilo navzkrižno promocijo z obstoječim stolpom.

Imajo tudi dva manjša projekta. Projekt e-kolesarnica bo vzpostavil kolesarnico z možnostjo izposoje električnih koles, ki bodo v Lendavi zelo uporabna, saj je mesto zelo razpotegnjeno in ima strme bregove. Drugi projekt pa je vzpostavitev Wi-Fi-ja v središču mesta.

Sodelovali so tudi pri projektih na regionalni ravni, in sicer pri projektih kolesarska povezava Lendava – Dobrovnik - Kobilje, kolesarska povezava Lendava – Velika Polana – Črenšovci in razširitev industrijsko poslovne cone Lendava.

V imenu župana občine Lendava, ki je bil odsoten zaradi drugih obveznosti, je Zavodu ob obletnici čestitala Aleksandra Kreslin. Ob tem je zavod tudi pohvalila, ker so »v svoje delo vključili tudi občane, kar je še popestrilo turistično ponudbo občine.«

VIR: Pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V zadnjem času se močno povečuje zanimanje madžarskega kapitala za vlaganja v Slovenijo. Banka OTP si ogleduje projekt Emonika, madžarska investicija v 2. tir še ni razjasnjena, madžarskemu podjetju prodajajo Terme Lendava.

Čez dva tedna bo skupščina družbe Sava Turizem, na kateri bodo iz njenega premoženja izčlenili Terme Lendava, kar bo olajšalo prodajo madžarskemu kupcu - državnemu podjetju Comitatus. A na poti do uresničitve prodajne pogodbe, sklenjene junija lani, je še nekaj ovir, tudi politično nasprotovanje, ugotovlja novinarka Točke preloma, Darja Zupan.

Kljub že večkrat jasno izraženemu nasprotovanju gospodarskega ministra, Sava oz. Sava turizem pri prodaji Term Lendava madžarskemu Comitatusu vztraja. Vodi jo zgolj ekonomski interes, pravijo. “Gre za čisto ekonomsko odločitev. Ta kupec, ki je prišel, je pač ponudil najboljše pogoje. Mislim, da so pogoji zelo dobri," pojasnjuje redsednik upravnega odbora Save Klemen Boštjančič.

Za precej dotrajan hotel Lipa, apartmajsko naselje Lipov gaj, kamp, pet hotelskih bazenov in zemljišče v neposredni bližini nogometnih igrišč, na katerem je mogoče zgraditi še en hotel, bodo Madžari odšteli devet milijonov evrov, napovedali so tudi večmilijonska vlaganja. Kot pravi Klemen Boštjančič ta destinacija zahteva zelo velika vlaganja in to je tudi eden od razlogov, zakaj jo Sava prodaja.

"Izstopiti po podpisu pogodbe ni enostavno"
Del izkupička od prodaje bodo namenili za obnovo drugih destinacij, del pa za odplačilo posojil. Neuradne informacije o pritisku države, da naj bi Sava v zameno za upravljanje portoroških hotelov pogodbo z madžarskim kupcem razdrla, Boštjančič zanika: "To prvič slišim. Sava zdaj iz tega ne more več izstopiti, pogodba je podpisana. Izstopiti po podpisu pogodbe ni enostavno. Zdi se mi, da se tovrstne zgodbe zelo politizirajo. Lahko rečem le, hotel v Lendavi stoji, kjer stoji, in ne da se ga odpeljat iz Lendave.”

Kupec Term Lendava je sicer v 100-odstotni državni lasti. V Točki preloma so na Madžarskem povprašali, kakšno je pravzaprav to podjetje. Rádi Antónia, madžarska novinarka pri Atlatszo, pravi, da je Comitatus podjetje, ki je v lasti madžarske družbe za upravljanje državnega premoženja. To je denar madžarskih davkoplačevalcev.

Lendavski župan Janez Magyar vstop madžarskega kapitala pozdravlja, saj prinaša nova delovna mesta in večji ugled lokalne skupnosti: “Zdajšnja lastnica Term Lendava je zamudila priložnosti, ker ni vlagala v to območje, kot bi morala. Ko ima podjetje nekega pravega lastnika, ima potencial narediti neko dodano vrednost. Dodana vrednost je za nas dobra, zaposlujemo lahko, na višji ugled postavimo ugled Lendave. Hotel ostane tukaj, nihče ga ne more odnesti, niti vroče vode ne."

Potrebujejo še koncesijo za termalno vodo
Pri prodaji pa se še lahko zaplete, saj mora novi lastnik na ministrstvu za okolje in prostor zaprositi tudi za koncesijo za izrabo termalne vode. Vesna Ugrinovski, v.d. generalne direktorice Direktorata za vode, pojasnjuje, da se koncesija prenese z izdajo odločbe, odločbo pa izda vlada. "Kar pomeni, da avtomatičnega prenosa koncesije ni, na MOP pa nismo prejeli še nobene pobude za prenos koncesije v tem primeru.”

To naj bi se zgodilo po opravljeni transkaciji. Klemen Boštjančič meni, da je “prenos koncesije eden od pogojev za zaključek transakcije." In če tega ne bo? "S tem se bomo takrat ukvarjali, ko bo do tega prišlo."

"Malo je možnosti v okviru prostega pretoka kapitala znotraj EU, da lahko država kaj stori. Ampak nekaj jih je. Ravno koncesija pri vodah ali pa strateške usmeritve, to so vse možnosti, ki jih država ima," pa o tem pravi ekonomist Bogomir Kovač.

Naložbe v nogomet
Zanimanje za nakup term je nedvomno povezano z madžarskimi naložbami v nogomet. Madžarska vlada je za razvoj sodobne nogometne akademije v Lendavi do zdaj namenila že okoli šest milijonov evrov. Na petih hektarijh bo poleg igrišč in spremljevalnih objektov še prostor za rekreacijo občanov in športni turizem.

Župan Lendave meni, da so investicije prava smer, da zagotavljajo zaposlenosti, torej so dobrodošle. Občina Lendava je Madžarom brezplačno stavbno pravico podelila za 20 let, nato pa bo vsa infrastruktura prešla v občinske roke. Objekti bodo stali za Termami Lendava, v katerih naj bi zagotavljali prenočišča za udeležence nogometne akademije.

VIR: rtvslo.si