Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občina Lendava se razprostira na 123 kvadratnih kilometrih, kar jo med slovenskimi občinami uvršča na 52. mesto. V občini živi 10.575 prebivalcev, ki so po narodnosti Slovenci, Madžari, Hrvati in pripadniki drugih narodov, v občini pa živijo tudi pripadniki romske etnične skupnosti. Povprečna starost prebivalcev je 46,5 let, občina pa ima negativna naravni in selitveni prirast.

Multikulturnost, ki se je izoblikovala skozi zgodovino, močno opredeljuje mesto Lendava, ki je tudi občinsko središče, in ostale kraje.
V občini deluje 18 krajevnih skupnosti ter obstaja 23 naselij. Občina ima status narodnostno mešane občine, saj v njenih naseljih – razen Benice in Hotize – ob večinskem slovenskem narodu živi avtohtona madžarska narodnostna skupnost. Zaradi multikulturnosti občina in obmejne lege se občina povezuje s sosednjimi območji Madžarske in Hrvaške, zavzeto pa se pripravlja tudi na kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture 2025. V občini je 3398 delovno aktivnega prebivalstva, ki prejemajo v povprečju 1438,73 evrov plače, stopnja brezposelnosti pa je 15,8 odstotna.

Aktualni župan je Anton Balažek, mag. ekonomskih znanosti, star 60 let, ki občino vodi četrti mandat, a se za novega ne bo potegoval. Županski kandidati so Mihael Kasaš iz Doline pri Lendavi, star 35 let, doktor kemije in kemijske tehnologije, biodinamični kmetovalec in politik. Je neodvisni kandidat, kandidira pa s skupino volivcev. Janez Magyar iz Dolnjega Lakoša je star 50 let, komercialist in direktor in lastnik podjetja. Kandidira s podporo strank SDS in NSi. Franc Laj iz Dolnjega Lakoša je star 56 let, univerzitetni diplomirani ekonomist in ima status nekdanjega poslanca. Kandidira s podporo volivcev. Dejan Süč iz  Gaberja, star 38 let, je univerzitetni diplomirani profesor geografije in zgodovine, koordinator v knjižnici – kulturnem centru. Kandidira s podporo skupine volivcev. Igor Kulčar iz Trimlinov pa je star 56 let, je predmetni učitelj fizike. Osnovnošolski učitelj kandidira s podporo skupine volivcev.

Občina v številkah
Površina občine:  123 km2
Število prebivalcev:  10575
Povprečna starost:  46,5 let
Delovno aktivno prebivalstvo:  3398
Stopnja brezposelnosti:  15,8 odstotna
Primerna poraba občine za leto 2018:  5.813.405 evrov
Prihodki občine iz naslova dohodnine:  4.170.889 evrov
Aktualni župan:  Anton Balažek
Županski kandidati:  Mihael Kasaš, Janez Magyar, Franc Laj, Igor Kulčar in Dejan Süč.

VIR: vesnik.si / Majda H.

 

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Minister za okolje in prostor Jure Leben je odredil nadzor nad delom agencije za okolje (Arso). Katera dovoljenja in postopki, ki jih vodi, bi se lahko izkazali za sporne?

Britanska družba Ascent Resources na območju Petišovcev očitno še nekaj časa ne bo začela občutno povečanega črpanja in prečiščevanja zemeljskega plina. To namero bi ji lahko preprečilo ministrstvo za okolje in prostor, ki ga vodi Jure Leben.

Na ministrstvu so namreč za Siol.net potrdili, da so konec prejšnjega tedna uvedli notranji nadzor nad delom agencije za okolje (Arso). Posebna komisija, ki jo je imenoval Leben, bo podrobneje proučila dva postopka, ki jih je agencija vodila v povezavi z načrtovanim črpanjem plina v Prekmurju.

Katera dovoljenja bo proučil notranji nadzor
Prvi postopek pod lupo ministrstva je odobritev okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, torej rafinerije za prečiščevanje zemeljskega plina, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega.

 Ministrstvo za okolje pod vodstvom Jureta Lebna je uvedlo notranji nadzor nad delom agencije za okolje (Arso).
Ministrstvo za okolje pod vodstvom Jureta Lebna je uvedlo notranji nadzor nad delom agencije za okolje (Arso). Foto: STA
Zahtevo zanj je vložilo podjetje Petrol Geoterm, ki je v lasti največje domače naftne družbe Petrol. Arso mu je izdal dovoljenje, a je bilo to leta 2016 po pritožbi okoljevarstvenih organizacij odpravljeno. Postopek se je začel znova in traja še danes.

Omenjena naprava bi Britancem omogočala rafinerijsko prečiščevanje plina, ki bi ga lahko pošiljali v slovensko plinovodno omrežje. Kot je znano, za zdaj Britanci pri Petišovcih pridobivajo le manjše količine prečiščenega plina, ki ga po obstoječem plinovodu do Hrvaške dobavljajo hrvaški Ini.

Pod lupo še ključni postopek za intenzivno črpanje plina
Drugi postopek, pri katerem so odredili nadzor, pa je po pojasnilih ministrstva povezan z zahtevo za izvedbo predhodnega postopka proučitve vzdrževanja proizvodnosti pri pridobivanju mineralnih surovin.

Vlogo zanj je družba Geoenergo, nosilka projekta v Petišovcih, ki je v lasti Petrola in Nafte Lendava, na Arso poslala maja lani. Takrat so zaprosili za dovoljenje za "restimulacijo dveh vrtin". Marca letos so ime posega preimenovali v "vzdrževanje proizvodnosti pri pridobivanju mineralnih snovi".

Gre za ključno dovoljenje, ki bi omogočilo začetek črpanja plina v Petišovcih s tako imenovano hidravlično stimulacijo majhnega obsega. S tem bi občutno povečali zmogljivosti obstoječih dveh vrtin oziroma podaljšali njuno življenjsko dobo.

V tem predhodnem postopku Arso ugotavlja, ali je za takšen poseg sploh treba izvesti presojo vpliva na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Britanci in njihovo partnersko podjetje Geonergo, ki je vložilo zahtevo, že dlje časa upajo, da jim bo Arso dovolil črpanje po predlagani metodi, ne da bi za to potrebovali okoljevarstveno dovoljenje.

Veliko nasprotovanje okoljevarstvenikov
Na Arsu, ki ga vodi Joško Knez, so zato pridobili mnenja več institucij: zavoda za varstvo narave, zavoda za varstvo gozdov, urada za kemikalije, direkcije za vode ...

A okoljevarstvene organizacije že več let opozarjajo, da gre v resnici za postopek hidravličnega drobljenja, v angleščini znanega kot fracking.

To tehnologijo je več evropskih držav prepovedalo zaradi možnosti geoseizmičnih posledic in popolnoma nepredvidljivih potencialnih vplivov na podtalne vodne vire. Te lahko namreč fracking zastrupi s svincem, živim srebrom, uranom, arzenom, stroncijem in drugimi snovmi, ki so postranski produkt tega tehnološkega postopka.

"Tega (postopka v Sloveniji, op. a.) ni mogoče primerjati s tistim, kar delajo v severni Ameriki, to je kot primerjava jabolk in pomaranč. Mi stimuliramo peščenjake, od 3.000 do 3.500 metrov pod površjem, ki so veliko mehkejši material kot skrilavci. Potrebujemo veliko manj vode, veliko manj pritiska, izvaja pa se več kot 2.000 metrov stran od vodnih virov," je junija letos zatrjeval Hutchinson.

Je bil optimizem Britancev brez temeljev?
Odreditev nadzora pomeni nov preobrat v zgodbi o črpanju plina v Petišovcih. Še v začetku meseca se je namreč zdelo, da bi Britancem načrti lahko uspeli.
V Ascent Resources, družbi po dogovoru z Geoenergom pripada do 75 odstotkov prihodkov, ustvarjenih s črpanjem plina na območju Murske depresije v Petišovci, so bili takrat zelo optimistični. Prvi mož in eden od večjih solastnikov družbe Colin Hutchinson je vlagateljem na londonski borzi razkril, da bo družba v "nekaj tednih dobila okoljevarstveno dovoljenje".

Tudi v Geonergu so še v začetku meseca izrazili pričakovanje, da bosta postopka končana v najkrajšem mogočem času.

Za projekt porabili že 50 milijonov evrov
Jasno je, da si Britanci od projekta v Petišovcih obetajo veliko. V njegov razvoj so že vložili okrog 50 milijonov evrov, zaradi česar že nekaj časa iščejo strateškega partnerja, ki bi vložil denar v projekt.

Po podatkih iz letnega poročila je Ascent Resources v letu 2017 ustvaril le 800 tisoč evrov prihodkov, v največji meri pa se financira s kapitalom. Septembra so izpeljali novo povečanje kapitala v višini okrog šest milijonov evrov.

Pri tem delničarjem in vlagateljem sporočajo informacije o velikem potencialu projekta. Po nekaterih ocenah naj bi v več kot tri kilometre globokih vrtinah na območju Petišovcev odkrili za skoraj 12 milijard kubičnih metrov plina. Za primerjavo: Slovenija porabi slabo milijardo kubičnih metrov plina na leto.

VIR: Siol.net

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Vinarja Kelenc in Smej z najvišjimi ocenami prvega ocenjevanja vin vinsko-turistične ceste Lendavskih goric.

V kupoli stolpa Vinarium je ocenjevalna komisija pod okriljem Evropskega reda vitezov vina - Legatura Pomurje, zaključila prvo ocenjevanje vin vinsko-turistične ceste. Pet članska komisija je izbirala med štiriindvajsetimi vzorci dvanajstih vinogradnikov, vsa ocenjevana vina pa so bila pridelana na vinorodnem okolišu Lendavskih goric. Osem vin, ki so dosegla najvišje ocene, bo odkupljenih s strani Občine Lendava, ki jih bo kot promocijska vina, priključila stalni ponudbi vinoteke stolpa Vinarium. Med normalnimi trgatvami je najvišjo oceno prejel renski rizling, letnika 2016 iz kleti Kelenc, med predikati pa jagodni izbor, laški rizling vinarja Franca Smeja.

Vinsko-turistična cesta Lendavske gorice
Na področju od Dolge vasi do Pinc se v dolžini 9 km raztezajo Lendavske gorice. V vinogradih nad najvzhodnejšim slovenskim mestom se družijo z laškim rizlingom, sauvignonom, chardonnayem in renskim rizlingom pa tudi z zelenim silvancem, kernerjem, rumenim muškatom in tramincem. Značilna so suha vina z izrazito sortno cvetico. Lendavska vinska turistična cesta je najvzhodnejša v državi, ob njej pa se lahko obiskovalci ustavijo v katerem izmed vinotočev, izletniških kmetijah in najvišjem razglednem stolpu Vinarium Lendava.

Spodbuda lokalnim vinarjem za večjo promocijo
Občina Lendava je v začetku meseca oktobra objavila razpis za sofinanciranje stroškov analize vina ter odkup lokalnega vina za namen promocije. Nanj so se lahko prijavili vsi vinogradniki, pridelovalci vina, ki imajo vinograde na vinorodnem podokolišu Lendavske gorice in, ki dajejo vino v promet ter morajo za ta namen pridobiti oceno vina na predpisan način ter so vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina.

Najvišji oceni prejela vinska klet Kelenc in vinar Franc Smej
Na razpis se je prijavilo 12 vinarjev, ki so skupno predložili 24 vzorcev vina. Ocenjevanje je potekalo pod budnim očesom in izkušenimi brbončicami Evropskega reda vitezov vina - Legatura Pomurje. Komisija, ki so jo sestavljali predsednica Cvetka Sakelšek, Marika Feher, Barbika Žunič, Alen Felšö in Egon Krampač, je na sklepnem dogodku ob prvem ocenjevanju vin vinsko - turistične ceste, največ točk podelila renskemu rizlingu, normalne trgatve in laškemu rizlingu, jagodni izbor med predikati.

Med 24 vzorci izbrati enega zmagovalca, je gotova naloga, kjer je potrebno upoštevati večje število kriterijev. Končno oceno je podala predsednica strokovne komisije Cvetka Sakelšek: »Med normalnimi trgatvami je najvišjo oceno - 18,30, dobil renski rizling letnika 2016 iz vinske kleti Kelenc. Od predikatov je najvišjo oceno - 18,60 dobil laški rizling, jagodni izbor, letnik 2017 vinarja Franca Smeja.«

Promocija vina na stolpu Vinarium
Vinarji, ki so sodelovali v razpisu, so se poleg plaket in šampionskega naziva, potegovali še za odkup svojega vina za namen promocije lokalnega vina. Od tistih vzorcev, ki so po oceni komisije dosegli 8 najvišjih ocen, bo Občina Lendava odkupila 100 steklenic vsakega vzorca in ga vključila v promocijski program vinoteke stolpa Vinarium, kjer bodo na pokušino vsem obiskovalcem stolpa. Ker je stolp izjemna turistična točka, so na občini prepričani, da bo lokalno vino tako doseglo veliko število ljudi in pritegnilo pozornost, ki si jo zasluži.

Župan občine Lendava mag. Anton Balažek, o viziji, težavah, povezovanju in uspehih vinarjev Lendavskih goric: »Vinogradništvo je zelo pomembno v lendavski občini, hkrati pa je tudi velika skrbi, saj je treba najti prave poti, da bi to razdrobljeno vinogradništvo ostalo pri življenju. Uspelo nam je povezati društva in vinogradnike, da je kakovost dobra, da je znanja veliko. Težava je v ločevanju med profesionalnimi vinarji in ljubiteljskimi vinarji. Z odkupom promocijskih vin želimo vinarje, ki imajo resne prihodke iz pridelave vina, spodbuditi, da se povežejo, da začnejo oblikovati skupen, resen tržni nastop.«

Ocenjevanje se je zaključilo s prijetnim druženjem s pogostitvijo, kjer so vinarji lahko poklepetali s člani komisije in med sabo izmenjali kak nasvet ali dva.

VIR: prlekija-on.net

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V četrtek, 25. oktobra, so v Gledališki in koncertni dvorani obeležili 22. praznik Občine Lendava in podelili občinska priznanja.

V kulturnem programu, poimenovanem »Zgodbe vekov« so nastopajoči obujali spomine na mejnike lokalne skupnosti. Nastopili so Piroska Vörös v vlogi babice, Jan Horvat v vlogi vnuka, lendavski osnovnošolci in dijaki, Ladislav Kopinja, violinist Peter Koša ter otroci iz vrtca.

Navzoče je nagovoril župan Občine Lendava mag. Anton Balažek. Tudi ta se je v svojem ozrl v preteklost, predvsem zadnjih 16 let svojega županovanja, govoril pa je tudi o prihodnosti občine Lendava.

V zadnjem delu slovesnosti so podelili tri občinska priznanja, dve plaketi in tri spominske listine.

Priznanje za najlepše urejeno naselje v občini Lendava je prejelo naselje Radmožanci za viden napredek na področju urejenosti in prepoznavnosti naselja.

Priznanje Občine Lendava sta prejela To ni gibanica, podjetje za gostinstvo d.o.o.,Gostilna Lovski dom za dolgoletno družinsko tradicijo na področju gostinstva ter Hrvaško kulturno društvo Pomurje za večletno delovanje na kulturno-turističnem področju.

Plaketo občine Lendava sta prejela Območna obrtniško-podjetniška zbornica Lendava za 40-letno delovanje in prizadevanje za obstoj obrtništva ter uspehe pri razvoju obrtništva ter Vrtec Lendava, za praznovanje 70. obletnice delovanja in aktivno vpetost v okolje.

Spominske listine Občine Lendava pa so prejeli Dvojezična srednja šola Lendava, ki je trdno vpeta v prostor in njegovo multikulturno tradicijo, Martmetal d.o.o. za širitev proizvodne dejavnosti in razvoj poslovno-industrijske cone ter Marija Unger za prispevek k ohranjanju ljubiteljske kulture in aktivno vpetost v družbeno-politično dogajanje kraja.

VIR: Pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Pomanjkanje delavcev in zaposlovanje tujcev nista samo težavi podjetnikov in obrtnikov
Če bo šlo tako naprej, bo morala polovica gostinskih lokalov zapreti vrata, je na okrogli mizi, ki jo je ob 40-letnici delovanja pripravila Območna obrtno-podjetniška zbornica Lendava, povedal znani gostinec Marjan Cigan, ki zaposluje okoli 50 delavcev. Dobri kuharji in natakarji odhajajo na delo v Avstrijo, v zadnjem času jih je precej odšlo tudi od njih. Z delavci brez znanja in študenti pa ni mogoče zagotavljati kakovostne gostinske ponudbe.

Toda veliko se jih že vrača in delo išče doma, je dejal odranski župan Ivan Markoja. Nekoliko višja plača v Avstriji namreč ne odtehta tega, da ima delavec z zaposlitvijo doma veliko več časa za družino. Zato bi morali narediti več, da bi domači podjetniki in obrtniki zaposlovali in zadržali domače delavce. Kajti zaposlovanje tujih zaradi velikega pomanjkanja delovne sile ima tudi širše družbene posledice.

Markoja je kot primer navedel prihod treh delavcev iz Bosne in Hercegovine, za katerimi so v Odrance prišle tudi njihove družine. "S tem se postavlja vprašanje, kako zdaj vključiti v šolo in vzgajati devet otrok, ki prihajajo iz povsem drugačnega kulturnega okolja. To so vprašanja, s katerimi bi se morali začeti ukvarjati," je še dejal. Pomanjkanje delavcev torej ni le vprašanje podjetništva in obrtništva, ampak bi morale posledice skrbeti vse.

Tujci edina rešitev?
Ob velikem pomanjkanju delavcev so tujci za nas edina možnost, je dejal Matjaž Hozjan, direktor gradbenega podjetja Legartis. Podjetje zaposluje okrog sto delavcev in polovica jih prihaja iz tujine oziroma iz držav na območju nekdanje Jugoslavije. Vendar zaradi dolgotrajnih postopkov pridobivanja delovnih dovoljenj tudi teh ni mogoče dobiti takoj, ko bi jih potrebovali. Hozjan je dejal, da so marca zaprosili za delovna dovoljenja za nekaj delavcev iz Bosne in Hercegovine, pa postopki, ki jih vodijo v Zavodu za zaposlovanje v Ljubljani, še niso končani. Tudi sam rešitev vidi v ukrepih, zaradi katerih bi podjetja zmogla zadržati domače delavce ali jih ponovno pridobila.

Zmanjšati obremenitve in davke ter s tem zvišati plače zaposlenih bi bil najučinkovitejši ukrep, s katerim bi lahko zadržali delavce. Za to se ves čas zavzema tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), toda nova vlada temu ni naklonjena. Predsednik OZS Branko Meh, ki se je udeležil okrogle mize v mestni hiši v Lendavi, je bil zelo kritičen tudi do izjav predstavnikov Levice ter državnega tožilca, da je treba podjetništvo in obrtništvo še bolj obdavčiti.

EPK kot priložnost
Prost pretok blaga in storitev nista edina dejavnika, ki vplivata na poslovanje v obmejnem prostoru, ampak tudi, tako lendavski župan Anton Balažek, nezavedanje o pomenu lokalnih produktov in lokalne hrane. Ne gre za protekcionizem, ampak za spoštovanje domače obrti in podjetništva. Zbranim na okrogli mizi, ki so jo naslovili Problemi in priložnosti malega gospodarstva, je predstavil tudi projekt Evropska prestolnica kulture (EPK) 2025 ter opozoril na podjetniške priložnosti, ki se odpirajo s kulturnim turizmom. Obrtnike in podjetnike je pozval, naj v tem prepoznajo svojo priložnost in se vključijo.

Poudaril je, da je v anketi, ki so jo izvedli med člani, kar 56 odstotkov obrtnikov in podjetnikov dejalo, da zaradi napovedanih dodatnih obremenitev gospodarstva razmišljajo o selitvi svojega podjetja v države, ki imajo bolj predvidljivo in stabilno poslovno okolje. "Mi ne nasprotujemo javnemu sektorju, saj zdravstvo, šolstvo in socialno varstvo potrebujemo vsi, ampak se zavzemamo za razumno sorazmerje," je še poudaril Meh.

Od kod denar
"Denar ne raste na drevesu, ampak ga je treba ustvariti z delom," je bil slikovit Jožef Horvat, poslanec v državnem zboru, ki velja za odločnega zagovornika ukrepov, naklonjenih gospodarstvu. Predstavil je tudi vsebino zakonov, ki jih je stranka NSi že vložila v parlamentarno proceduro in s katerimi bi izboljšali poslovno okolje in pomagali gospodarstvu: "Kam bomo z njimi prišli, ne vemo, upamo pa na posluh." S predlaganimi zakoni načenjajo vprašanje dohodnine, regresnih zahtevkov v primeru poškodb delavcev, plačila bolniških izostankov in dvojnega statusa upokojencev.

Podjetniki bi dvignili plače na račun nižjih obremenitev dela
Ob pomanjkanju delavcev, kar so na okrogli mizi označili kot ključni problem, pa se podjetniki in obrtniki v tem okolju spopadajo še s konkurenčnejšo ponudbo kolegov iz sosednjih Hrvaške in Madžarske. Nemalokrat se zgodi, da jim ti speljejo posel, je poudaril obrtnik Marjan Koren. Bil je tudi zelo kritičen do vajeniškega sistema, saj da ta ni dorečen.

Vir: Vecer.com / Majda H.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Zanimiv županski boj se obeta v Lendavi, kjer se je Anton Balažek po šestnajstih letih županovanja odločil, da več ne bo kandidiral. Za njegovega naslednika se poteguje pet kandidatov. Najmlajši med njimi je 28-letni Dejan Süč, zgodovinar, ki je bil do zdaj na občini med drugim zadolžen za koordinacijo projekta kandidature Lendave za evropsko prestolnico kulture leta 2025. Predlagatelj Süčeve kandidature je Sven Sarjaš, nekdanji operativec LDS v Prekmurju, ki je bil kasneje aktiven v Stranki modernega centra. Član iste stranke in celo njen poslanec v državnem zboru je bil tudi županski kandidat Franc Laj, ki pa je iz stranke izstopil v začetku leta 2016, med drugim zaradi analize prejšnjih lokalnih volitev, ki jo je pripravil po naročilu vodstva stranke, ko pa jo je predstavil, ga je po njegovih besedah eden od visokih predstavnikov stranke, ki ga ni želel imenovati, skorajda fizično napadel. "Stranka ni dobila niti enega županskega mandata in izid ni bil sorazmeren uspehu stranke na državnozborskih volitvah," je takrat povedal v intervjuju za Večer.

Županski kandidat SDS in NSi je znani podjetnik Janez Magyar, lastnik družbe Prekmurec, v okviru te delujejo trgovine Hungarikum, v katerih prodajajo madžarsko blago. Magyar je na zadnjih državnozborskih volitvah kandidiral na listi SDS. Za župansko funkcijo se bosta potegovala tudi dva občinska svetnika, in sicer Mihael Kasaš, doktor kemijske tehnike, ki vodi ekološko kmetijo Kasaš, in Igor Kulčar, učitelj na Dvojezični osnovni šoli 1 v Lendavi. Kasaš in Kulčar sta bila med redkimi občinskimi svetniki, ki sta v prejšnjem mandatu javno opozarjala na domnevne nepravilnosti Balažkovega županovanja.

VIR Vecer.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V lendavski gledališki in koncertni dvorani sta Komorni pevski zbor Vita iz Lendave in Knjižnica-Kulturni center Lendava organizirala prireditev Večer mednarodne zborovske glasbe, na katerem so nastopili zbori iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije.

Nastopili so Zbor Pavlove hiše (Pavelhaus Chor) iz Avstrije, Soli Deo Gloria Korus iz Balatonszarsza na Madžarskem, Pjevački zbor Josip Vrhovski iz Nedelišča na Hrvaškem in gostitelji Komorni pevski zbor Vita iz Lendave.

Repertoar Komornega pevskega zbora Vita je sestavljen iz različnih žanrov skladb, od klasične glasbe do ljudskih pesmi, popularne glasbe, rocka in evergrinov. Skozi petje odsevajo vitalnost in življenjsko energijo, kar je bil tudi njihov cilj pred petnajstimi leti, ko so si izbrali ime vita (življenje). Ob koncertih po Sloveniji in v tujini so svojo kakovost dokazali tudi na mednarodnih tekmovanjih pevskih zborov, od koder so se vrnili s priznanji.

VIR: vecer.com / Joze G.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Sistem je nastavljen tako, da se daljinsko ogrevanje lahko draži brez utemeljitev.

Ogrevanje z geotermalno energijo v Lendavi, ki deluje kot sistem že od leta 2006, se je z oktobrom občutno podražilo. Petrol Geoterm je namreč zvišal tarifne postavke, tako da zdaj znašajo za variabilni del cene 22,80 evra za megavatno uro (MWh), kar pomeni 5,4-odstotno povišanje, za fiksni del cene pa 3517,1 evra za megavat (MW) moči naprave na mesec, kar je 13,4-odstotna podražitev. Za porabnike to pomeni, da bodo novembra prejeli višje zneske na položnicah, skupni strošek ogrevanja pa se bo za stanovanje v velikosti 60 kvadratnih metrov zvišal v vrednosti najmanj enomesečnega obroka. Do sedaj je mesečni fiksni strošek ogrevanja znašal okrog 26,10 evra, po dvigu cene bo 29,55 evra. Razlika je 3,49 evra ali na leto skoraj 42 evrov. K temu bo treba dodati še višji strošek porabljene energije.

"Odnos je podcenjujoč"
Cena daljinskega ogrevanja z geotermalno energijo je sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela. Porabniki plačujejo vseh dvanajst mesecev fiksni del, variabilni del se obračunava v kurilni sezoni in je odvisen od dejansko porabljene energije. Za zadnjo podražitev bi porabniki, ki ne spremljajo objav o tarifnih postavkah na spletni strani podjetja Petrol Geoterm, izvedeli šele, ko bi novembra prejeli položnico z bistveno višjim zneskom. Podjetje sicer ni dolžno ne po zakonu in ne po koncesijski pogodbi obveščati odjemalcev toplote o podražitvah, toda obveščanje je vendarle del korektnega odnosa.

"Tak odnos nekega resnega podjetja je za ljudi podcenjujoč," je poudaril Igor Kolenko, direktor Stanovanjskega podjetja Lendava. Primerno bi bilo, tako Kolenko, da bi pred podražitvijo sklicali kurilni odbor, opravili pregled kurilne sezone in odjemalcem pojasnili razloge za dvig cene. Kateri naj bi to bili, ni znano niti Kolenku, je pa tako velika enkratna podražitev ogrevanja po njegovem mnenju zelo obremenjujoča za majhnega uporabnika.

Stanovanjsko podjetje Lendava je kot upravljavec v večstanovanjskih stavbah obvestilo Petrola Geoterm o novih tarifnih postavkah prejelo zadnje dni septembra, o dvigu cene pa je potem obvestilo tudi člane kurilnega odbora. Ti so se pokazali dejavni predvsem novembra lani, ko se je prvič po sklenitvi koncesijske pogodbe ogrevanje občutno podražilo tako zaradi drugačne metodologije izračuna kot tudi nekaterih napačnih izračunov, to pa je pri stanovalcih sprožilo veliko nezadovoljstva.

Vse v pristojnosti agencije
Koncesijo za daljinsko ogrevanje z geotermalno energijo je lendavska občina podelila podjetju Petrol Geoterm novembra 2015, takrat pa je imel občinski svet tudi zadnjo možnost odločati o ceni ogrevanja, saj so zdaj vse spremembe v pristojnosti Agencije za energijo. Agencija je soglasje za zadnjo podražitev Petrolu Geoterm dala že avgusta, in sicer za fiksni del v višini 3723,1 evra za MW na mesec ter za variabilni del cene 22,80 evra za MWh, to ceno pa bi dobavitelj toplote lahko uveljavil že septembra. Prav tako je Agencija za energijo izdala odločbo, po kateri fiksni strošek ogrevanja znaša 68 odstotkov celotnega stroška ogrevanja, dejanska poraba pa le 32 odstotkov. Osnovo za takšno razmerje daje uredba o oblikovanju cen daljinskega ogrevanja, ki izhaja iz tega, da geotermalna energija terja veliko večja vlaganja v sistem in delovanje omrežja v primerjavi z daljinskim ogrevanjem, kjer se uporabljajo drugi viri energije. Spremembo tega razmerja, ki ima velik vpliv na stroške ogrevanja, bi lahko dosegli samo s spremembo zakonodaje, vendar so se ta prizadevanja lendavske občine v minulem letu očitno izjalovila.

"Razlogov za podražitev ni"
S čim je Petrol Geoterm utemeljil svojo vlogo za podražitev? Z ničimer. Sistem je nastavljen tako, da mu tega ni bilo treba. Zahtevo po izdaji soglasja za izhodiščno ceno je namreč vložil na poziv Agencije za energijo, ker je ta ugotovila, da tega kot distributer z lastno proizvodnjo toplote še ni storil. Agencija je odobrila podražitev, saj je bila – tako so nam sporočili iz podjetja – dosedanja cena ogrevanja za fiksni del 25 odstotkov nižja, kot jo je potrdila Agencija za energijo že decembra 2015. Skratka, podlaga za zviševanje cene ogrevanja z geotermalno energijo je bila pripravljena že pred skoraj tremi leti. Ob tem pa vzbuja pozornost še to, da s tokratno podražitvijo še vedno ni dosežena potrjena cena iz leta 2015. Ta je namreč za fiksni del 4102,4 evra za MW na mesec. Ali je to osnova za podražitev prihodnje leto?

"Ekonomskih razlogov za podražitev ni," je prepričan Kolenko. Če je podjetje Petrol Geoterm dve leti uspešno poslovalo z nižjo ceno ogrevanja od priznane in ob tem ustvarilo dobiček, potem, tako Kolenko, ni razlogov za dvig fiksnega dela cene niti sedaj. Sam informacije o tem, ali podjetje načrtuje vlaganje v sistem daljinskega ogrevanja ali njegovo širitev, nima, gotovo pa se v tem ali prihodnjem letu ne predvidevajo novi priključki večstanovanjskih objektov ali zavodov.

Občina ostala praznih rok
Z novimi tarifnimi postavkami, ki pomenijo podražitev za uporabnike, je bila seznanjena tudi občinska uprava. Občina Lendava je od Petrola Geoterm prejela predlog letnega programa izvajanja gospodarske javne službe daljinskega ogrevanja za leto 2019, ki ga bo obravnaval občinski svet in iz katerega je tudi razvidno povišanje cen, ki ga je odobrila Agencija za energijo. "Občina je izvajalca Petrol Geoterm pozvala, naj načrtovano povišanje ponovno preuči ter to pojasni in uskladi z uporabniki," so nam sporočili iz urada župana. Zapisali so še, da je izvajalec upošteval dveletni moratorij za dvig cene ogrevanja, kakor so se dogovorili ob podelitvi koncesije, ter da o dvigu cen zdaj odloča Agencija za energijo in ne občinski svet. Poudarili so, da je cena daljinskega ogrevanja v Lendavi v primerjavi z drugimi ponudniki v Sloveniji ugodna.

Občina je s podpisom koncesijske pogodbe o ogrevanju z geotermalno energijo zavlačevala vsaj dve leti, saj je želela, da bi ob oskrbi s toploto Petrol Geoterm sodeloval tudi pri vzpostavitvi kompetenčnega centra za razvoj geotermalne energije. Občina s tem ni uspela, koncesijsko pogodbo za izvajanje javne gospodarske službe daljinskega ogrevanja pa je podpisala tik pred iztekom rokov. Takrat je bilo tudi rečeno, da občina z njo postavlja v ospredje koristi uporabnikov in jih varuje pred visokimi stroški ogrevanja, z daljinskim ogrevanjem ter izrabo geotermalne energije pa prispeva k varovanju ozračja.

VIR: vecer.com / Majda H.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Gradnja dveh nogometnih igrišč z umetno travo za potrebe lendavske nogometne akademije še traja, čeprav bi morala biti končana najpozneje do septembra. Tako je bilo namreč rečeno ob položitvi temeljnega kamna maja letos.

Igor Magdič, ki je pri Nogometnem društvu Lendava 1903 odgovoren za stike z javnostjo, je dejal, da je do zamika prišlo zato, ker je bilo treba zaradi bližine transformatorja spreminjati projektno dokumentacijo, počakati pa so morali tudi na prostega gradbinca. Nogometna igrišča zdaj gradi lendavsko gradbeno podjetje Legartis, ki je tudi sponzor Nogometnega kluba Nafta 1903, dela pa naj bi bila končana, tako Magdič, konec oktobra. V ponudbi, ki jo je nogometno društvo poslalo na razpis občine za podelitev stavbne pravice za zemljišče ob šoli, kjer gradijo igrišči, je bilo navedeno, da bo gradnja stala milijon evrov bruto, Magdič pa je dejal, da jo bodo izvedli za manjši znesek.

Društvo ima na računu štiri milijone evrov
Informacija, ki se je razširila v nekaterih poznavalskih krogih, da naj bi za naložbo že zmanjkovalo denarja in da mora zato gradbinec optimizirati izvedbo, je bila za Magdiča presenečenje. Dejal je, da ima društvo na svojem računu nekaj več kot štiri milijone evrov, ki jih je madžarska država namenila za postavitev infrastrukture za delovanje nogometne akademije. Podrobnosti o toku denarja mu sicer niso znane, prav tako ne, ali bo društvo prejelo še dodatni denar Madžarske, glede na to, da je madžarska vlada konec lanskega leta za projekt nogometne akademije in postavitev dijaškega doma odobrila dodatnih nekaj več kot štiri milijone evrov. Že prej, leta 2016, pa je odobrila dva milijona evrov. Ta denar je bil prek transakcijskega računa Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS) nogometnemu klubu nakazan septembra lani, in sicer 1,8 milijona evrov. Prenos sredstev so opravili na osnovi sklenjene tripartitne pogodbe med PMSNS, skladom za zamejske Madžare Bethlen Gabor Alap in Nogometnim društvom Lendava 1903, enaka pogodba pa naj bi bila sklenjena tudi za štiri milijone evrov. »Te pogodbe ni bilo,« je zdaj povedal Ferenc Horvath in še, da PMSNS ni več vpeta v projekt nogometne akademije. Horvath tudi ne ve, s kom je nogometno društvo, ki mu predseduje Madžar Gabor Vegh, podpisalo pogodbo o pridobitvi sredstev, niti, kdaj so dobili denar.

VIR: vesnik.si / Majda H.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

“Napredek, ki smo ga dosegli v septembru, nas navdaja z optimizmom. Verjamem, da bomo v nekaj tednih dobili okoljevarstveno dovoljenje (IPPC).”

To je v začetku prejšnjega tedna vlagateljem na londonski borzi razkril Colin Hutchinson, prvi mož angleške družbe Ascent Resources, ki ima zagotovljeno pravico do 75 odstotkov prihodkov, ustvarjenih s črpanjem plina na območju Murske depresije v Petišovcih.

V Ascent Resources so sicer letos spomladi oznanili, da iščejo novega strateškega partnerja in denar za razvoj petišovskega projekta.

– prvo se nanaša na črpanje plina s hidravlično stimulacijo majhnega obsega. S tem bi občutno povečali zmogljivosti obstoječih dveh vrtin oziroma podaljšali njuno življenjsko dobo. Upajo, da jim bodo dovolili posege, ne da bi za to potrebovali okoljevarstveno dovoljenje;

– drugo pa je dovoljenje za postavitev naprave za čiščenje surovega zemeljskega plina in ločevanje nafte, ki jo Agencija za okolje (Arso) melje že od leta 2014, pri čemer je bilo prvo dovoljenje leta 2016 po pritožbi okoljevarstvenih organizacij odpravljeno.

Za oba postopka pričakujejo, da bosta zaključena v najkrajšem mogočem času, so nam pojasnili v družbi Geoenergo, ki je nosilka projekta v Petišovcih, njena lastnika pa sta Petrol in Nafta Lendava.

VIR: sloveniashop.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Vrednost naložbe je 1,5 milijona evrov, center bi lahko bil osnova, da bi lokalna skupnost poskrbela tudi za požarno varnost v industrijski coni

Sredi oktobra bo podjetje Legartis začelo z gradnjo Centra za zaščito in reševanje Lendava, v katerih bo delovalo Prostovoljno gasilsko društvo Lendava in Gasilska zveza Lendava, lendavski Rdeči križ in Civilna zaščita. Vrednost gradbenih dela znaša 1,3 milijona evrov, vrednost celotne investicije skupaj z opremo in vozili pa naj bi znašala nekaj manj kot 1,5 milijona evrov. Objekt, ki ga v celoti gradi lendavska občina, bo dokončan do začetka maja 2019.

Gradnja centra za zaščito in reševanje je predvidena v načrtu razvojnih programov občine in je zanj v letošnjem proračunu zagotovljenih 755 tisoč evrov, zato bo potrebno zagotoviti dodatni denar prihodnje leto v višini 550 tisoč evrov. Center za zaščito in reševanje pomeni tudi združitev sil in opreme na področju gasilstva in civilne zaščite v občini, ki je zdaj razpršena med gasilskimi društvi in v skladišču civilne zaščite, občina pa si bo tudi prizadevala, da bi požarno varnost, ki jo zdaj zagotavlja poklicna industrijska gasilska enota Nafte Lendava, kar naj bi podprla tamkajšnje firme in država oziroma obrambno ministrstvo.

VIR: vesnik.si / Majda H.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Sava Turizem je ustanovila hčerinsko družbo Terme Lendava. Nanjo bo prenesla premoženje, da ga bo lahko prodala madžarskemu skladu Comitatus.

Postopek prodaje Term Lendava se nadaljuje. To lahko sklepamo po tem, da je Sava Turizem prve dni septembra ustanovila hčerinsko družbo Terme Lendava z minimalnim osnovnim kapitalom, pred dnevi pa so jo vpisali tudi v sodni register. Ta korak je potreben zaradi sklenitve posla, saj bo Sava Turizem na to družbo prenesla premoženja, ki ga bo nato prodala madžarskemu kupcu  za približno devet milijonov evrov. Kupec premoženja, ki bo zajemalo hotel Lipa, apartmajsko naselje, kamp, hotelske bazene in zemljišče, naj bi bil sklad Comitatus v stoodstotni lasti madžarske države, ta pa deluje v sklopu MNV - Magyar Nemzeti Vagyonkezelő, Zrt, ki sodi pod okrilje madžarskega ministrstva za nacionalni razvoj.

Avgusta smo poročali, da ministrstvo za gospodarstvo postopkov prodaje lendavskih term, ki so bile pred leti pripojene Savi Turizem, ni ustavilo, ampak da so ti zastali na mrtvi točki. Takratni in zdajšnji gospodarski minister Zdravko Počivalšek je sicer prodaji nasprotuje iz treh razlogov - ker ta ni v skladu s strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma, ker gre za vprašljivo kapitalsko naložbo in ker gre za prodajo na obmejnem območju. A kot kaže njegovo zapoznelo mnenje glede prodaje in izbire kupca v kapitalskih krogih ter v SDH nima veljave.

VIR: vecer.com / Majda Horvat