Britanska družba Ascent Resources, ki na Petišovskem polju črpa in prodaja zemeljski plin, v pričakovanju okoljevarstvenega dovoljenja za rafinerijo za prečiščevanje zemeljskega plina nadaljuje pritisk na Slovenijo. Glavni izvršni direktor Colin Hutchinson je znova zagrozil s sodnimi postopki, na katere se v družbi že aktivno pripravljajo.

Če Ascent v normalnih rokih ne bo uspel pridobiti okoljevarstvenega soglasja, za katerega je zaprosil Agencijo RS za okolje (Arso), se bo z zahtevki za povračilo nastale škode obrnil na sodišče. Zaradi zamud pri obravnavi vloge je sicer že pred časom zagrozil s postopki pred Sodiščem EU.

“Odvetniki v Londonu in Ljubljani so z zadevo že seznanjeni, aktivno se pripravljajo na sodne postopke,” je za portal London South East zatrdil Hutchinson. Po štirih letih, kolikor je minilo od oddaje vloge, Huchinson sicer še vedno upa, da jim bo Arso izdal ustrezna dovoljenja.

V Ascentu so, tako Huchinson, v jeseni pričakovali okoljevarstveno soglasje, potem pa se je v zadevo konec oktobra vpletel okoljski minister Jure Leben in odredil notranji nadzor nad delom Arsa v tem in še enem postopku, povezanem s črpanjem plina na Petišovskem polju. Minister se je želel prepričati, da so bili vsi postopki vodeni strokovno, nepristransko in zakonito, pa tudi, ali nad zaposlenimi ni bil izvajan neprimeren pritisk.

Nadzor se torej ni nanašal na vsebino, je pa pokazal, da je v postopkih prihajalo do pritiskov in groženj, pri obeh postopkih pa sta bili kršeni načeli samostojnosti in neodvisnosti organa ter dela uradnih oseb.

Zadeva je odnesla tedanjega direktorja Arsa Joška Kneza, ki je s položaja odstopil. Arso zdaj začasno, kot v.d. direktorja, vodi Gregor Sluga.

VIR: hudo.com

Ko se je vrh politike konec lanskega leta ob sprejemanju zakona o rudarstvu ukvarjal z vprašanjem zakonske prepovedi frackinga v Sloveniji, se je na petišovskem plinskem polju odvijala neka povsem druga realnost.

Zgodba o vlaganju v razvoj petišovskega plinskega polja in pridobivanju plina za velik del potreb Slovenije je propadla. Partnerji so se razšli, prebivalci pa ostali brez odgovora, čigavo je zares »pogorišče« in kdo ga bo pospravil. Kdo bo odslej skrbel za (nedelujoče) plinske vrtine in naprave, predvsem pa, kakšno morebitno tveganje so za okolje? Zaradi zazrtosti dela javnosti v dopustitev okoljsko spornega postopka, ki pa po vladni razlagi ni prišel v rudarski zakon zaradi napovedane odškodninske tožbe vlagateljske družbe Ascent do slovenske države, je ostal povsem spregledan drug problem. Plina s petišovskega plinskega polja skoraj nihče več ne potrebuje.

Kdo nadzoruje vrtine?

Rudarska inšpekcija je v začetku lanskega novembra nadzorovala izvajanje sproščanja tlaka na ustju plinske vrtine Pg-11A. Ta je nedaleč od naselja Čentiba. Kot smo takrat poročali, proizvodnja v tej vrtini ne poteka od decembra 2019, zato je tlak postopoma naraščal in dosegel vrednost 280 barov.

Ker je iz tega primera mogoče sklepati, da do naraščanja tlaka prihaja tudi v drugih plinskih vrtinah, se postavlja vprašanje, kdo nadzoruje dogajanje v vrtinah in kdo je dolžan poskrbeti za sproščanje visokega tlaka.
Rudarska inšpekcija ne more kontinuirano kontrolirati višine tlaka v plinskih vrtinah, ki so na različnih lokacijah na petišovskem polju, so nam sporočili iz inšpekcijskega urada. »Glede na predpisano periodiko rudarska inšpekcija opravi nadzor nad izvajanjem rudarskih del pri pridobivanju ogljikovodikov enkrat letno in pregleda kontrolne knjige, kjer so zabeleženi tlaki v vrtinah.«
Odgovornost jasna, plačilo manj
Za sproščanje tlaka je odgovoren izvajalec rudarskih del, še sporoča rudarska inšpekcijska služba, to pa je družba Petrol Geo, s katero ima nosilec rudarske pravice, to je družba Geoenergo, sklenjeno pogodbo o izvajanju teh del. Petrol Geo mora inšpekcijo obveščati o vseh rudarskih delih, tako tudi o načrtovanem sproščanju tlaka v vrtini, ta pa se potem odloči, ali bo izvedla redni inšpekcijski nadzor ali ne.
O tem, kdo naj bi za izvedbo sproščanja tlaka zagotovil denar, se rudarska inšpekcija ne sprašuje.

Kdo naj odgovori?
Vprašanja glede morebitnega naraščanja tlaka v nedelujočih plinskih vrtinah in sproščanja tega kot varnostnega ukrepa smo poslali tudi Skupini Petrol, katere del je Petrol Geo, a so nas napotili na družbo Geoenergo oziroma Slovenski plin. Ta je imetnik koncesije za črpanje nafte in plina, lastnika pa sta vsak do polovice Petrol in država. »Sproščanje tlakov, kar so izvedli na Pg-11A, je rutinski postopek za zagotavljanje ustreznih varnostnih razmer,« so zapisali. In še: »Do visokih tlakov na vrtini Pg-10 ne prihaja, ker je vrtina v rednem obratovalnem ciklusu in tovrstni posegi niso potrebni. Izvajajo se redno vzdrževanje in kontrolni pregledi, ki so del normalnega obratovalnega procesa plinskih vrtin.« Prav tako so ponovili znano frazo, da je lastni vir plina strateško pomemben tako za lokalno gospodarstvo kot tudi za gospodarstvo Slovenije.

Plin priteka, kupcev ni
Ob povedanem pa je vendar ostalo zamolčano pomembno dejstvo. Po naših zanesljivih informacijah do naraščanja tlaka prihaja v obeh s plinovodom povezanih vrtinah, Pg-11A in Pg-10. To naj bi bilo povezano s tem, da je količina prodanega neočiščenega petišovskega plina padla pod raven, ki bi ga lahko zagotavljala delujoča plinska vrtina Pg-10. Tega zdaj kupujeta samo Nafta Strojna, in to v majhnih količinah pozimi, ter Lek. Oba skupaj po naših informacijah ne prevzameta več kot 550.000 standardnih kubičnih metrov (Sm3) plina na mesec. Kakšno je neskladje s kapaciteto plinske vrtine? Po izvedeni hidravlični stimulaciji vrtine Pg-10, ki je bila opravljena februarja 2017, je bila njena zmogljivost 249.000 Sm3 na dan. Količina pridobljenega neočiščenega plina iz te vrtine je po izvedeni stimulaciji postopoma res začela upadati.

Lek zmanjšuje porabo
V poročilu o trajnostnem razvoju družbe Lek za leto 2019 so za lendavsko enoto Antiinfektivi zapisali, da jim je uspelo znatno zmanjšati porabo energije, ob spoštovanju okoljske regulative so povečali zmogljivosti sežiganja topil in trdnih odpadkov lastne proizvodnje, s čimer so, še zapišejo v poročilu, znatno znižali tudi porabo zemeljskega plina.

Zdaj so nam z Leka sporočili, da uporabljajo zemeljski plin iz sistemskega prenosnega omrežja in lokalnega omrežja, torej s Petišovskem plinskega polja. Poudarjajo, da pri obeh gre za prečiščen zemeljski plin s certifikati o njegovi sestavi. Poraba zemeljskega plina se je pri njih v letu 2019 zmanjšala za 28 odstotkov v primerjavi z letom 2018.

vir:vestnik.si

Ascent napovedal pridobitev dovoljenja za črpanje zemeljskega plina v Petišovcih, tožbe in odškodninske zahtevke
Za nameravano ponovno aktivacijo dveh plinskih vrtin na petišovskem plinskem polju s hidravličnim lomljenjem (frackingom) je treba predhodno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Tak sklep je 8. marca sprejela Agencija RS za okolje (ARSO). Odločitev je pomembna za načrte britanske družbe Ascent Resources, ki želi povečati obseg pridobivanja plina iz dveh plinskih vrtin, Pg-10 in Pg-11 A.

Kaj je torej ključna ugotovitev okoljske agencije, ki je svoj sklep obrazložila s številnimi strokovnimi mnenji na kar 24 straneh? "Gre za poseg v okolje, ki se izvaja pod površino. Glede na to, da se bodo uporabljale nevarne snovi (ne glede na to, da gre za majhno količino), se brez izvedbe predvidenih ukrepov ne morejo izključiti pomembni vplivi na okolje, predvsem na varovana območja," so zapisali. Vlagatelji so sicer za zmanjšanje vplivov na okolje že predvideli določene ukrepe, vendar pa tega v predhodnem postopku na okoljski agenciji ni mogoče preverjati. To je mogoče šele v postopku presoje vplivov in izdaje okoljevarstvenega soglasja.

Božič ponuja roko
Kakšne bodo posledice sklepa ARSO za projekt izkoriščanja plina? "V Ascentu verjamemo v potencial črpanja zemeljskega plina. Skupaj z Geoenergom želimo v skladu z zakonodajo pridobiti ustrezna dovoljenja, brez katerih tega potenciala ne moremo izkoristiti," je v odgovoru za naše vprašanje zapisal Dejan Božič, regijski direktor družbe družbe Ascent Resources.

Izpostavil je tudi, da je nizkoogljična družba smer, v katero gre vse več evropskih držav, povpraševanje po zemeljskem plinu pa se je v EU v zadnjih treh letih povečalo za 15 odstotkov: "Povečuje se tudi v Sloveniji (termoelektrarne in toplarne prehajajo s premoga na plin...)." Spomni tudi, da je enaka tehnologija v Petišovcih prisotna že od leta 1956 in da v tem času ni bilo nobenega dogodka, ki bi predstavljal tveganje za okolje ali ljudi, uporabljajo pa jo tudi v sosednjih državah. Hrvaška krepi kapacitete, s tem pa tudi svojo energetsko neodvisnost, hkrati ima od tega pozitivne javnofinančne učinke. "Enake učinke lahko takšen projekt prinaša tudi Sloveniji, zato upamo, da bo v prihodnje razprava o tem vprašanju bolj temeljila na podatkih, pravih argumentih in dolgoročnih učinkih," še ugotovi Božič.

Sprememba strategije
Njegova pojasnila smo prejeli v torek, 12. marca, torej po tem, ko je upravni odbor družbe Ascent Resources sprejel odločitev o spremembi strategije. Ta predvideva širitev projekta zunaj Slovenije, hkrati bodo ostali dejavni tudi v Sloveniji. In to kljub sporočilu, ki ga je družba najprej objavila na portalu Your Oil and Gas News, da bodo zoper ARSO vložili pritožbo in da v sodelovanju s pravnimi strokovnjaki iz Slovenije in Londona pripravljajo zahtevek za odškodnino, ker da sta ARSO in pristojno ministrstvo kršila zakonodajo in prekoračila predpisane roke.

Morebitni zahtevek za odškodnino naj bi upošteval višino naložbe, ki do zdaj presega 50 milijonov evrov, in prihodnje pričakovane dobičke, ki bi jih lahko ustvarili. Po vsem, kar se je dogajalo novembra lani - napovedih Ascenta, da namerava zaradi postopkov glede pridobivanja dovoljenj raziskati možnost, da bi zoper Slovenijo, okoljsko ministrstvo in ARSO sprožili postopek na sodišču Evropske unije, odstopu direktorja okoljske agencije Joška Kneza zaradi ugotovitev notranjega nadzora o nepravilnostih v postopku in sumu nedopustnega pritiska na zaposlene, grožnjah zdaj že nekdanjemu okoljskemu ministru Juretu Lebnu... -, je bila reakcija pričakovana. A da bodo državo stisnili v kot še s tem, da ostajajo v Sloveniji, da bodo še naprej vodili postopke za pridobivanje okoljskih dovoljenj in iskali rešitve za projekt v Petišovcih, bi si prej drznili napovedati le redki. Investitorji namreč ves čas vedo, da bodo težko prišli do okoljevarstvenega dovoljenja.

Gorazd Marinček skupaj z okoljevarstveniki nasprotuje tako črpanju plina kakor postavitvi nove centralne plinske postaje za njegovo čiščenje. Ali bo takšna odločitev britanske družbe zdaj zasukala še politično razpoloženje? Leben, ki je projektu odločno nasprotoval, ni več minister, država pa je posredno vpeta v posel tudi preko Nafte Lendava in Petrola.

VIR: Vecer.com / Majda Horvat

Sedemnajst okoljevarstvenih organizacij je na Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) oddalo prijavo zoper protipravne prakse britanskih investitorjev pri projektu Petišovci. Šest zatrjevanih kršitev smernic OECD, ki jih ta predpisuje multinacionalnim podjetjem, se dotika predvsem spoštovanja okoljskih standardov ter zaščite zdravja in neprimernih poskusov vpliva, da bi dosegli zanje ugodno regulacijo. Okoljevarstvene organizacije zahtevajo ukrepanje nacionalnih točk OECD Slovenije in Britanije.

V prvi prijavi iz Slovenije znotraj mehanizma OECD, ki ga omogočajo smernice odgovornega poslovanja, prijavitelji opozarjajo na ravnanja podjetij znotraj konzorcija, ki vključuje Petrolova Geoenergo in Geoterm ter britansko investicijsko podjetje Ascent Resources s podružnico v Sloveniji. Prek Petrolovih podjetij, ki sta v preteklosti prevzeli tudi pravice Nafte Lendava, je mednarodni konzorcij prišel do možnosti izkoriščati rezerve fosilnih goriv na Petišovskem polju. Prijavitelji v prijavi spominjajo na pritiske, ki so jih ministrstvo za okolje in nekdanji okoljski minister Jure Leben prijavili tudi na policijo.

Opozarjajo, da nadaljevanje s postopki hidravličnega frakturiranja oziroma frackinga nasprotuje predvidnostnemu načelu, ki je del prava EU ter zahteva previdnostne ukrepe v primerih visokega tveganja, ko odsotnost nevarnosti za zdravje in okolje ni primerno podprta z znanstvenimi ugotovitvami. Okoljevarstveniki posebej opozarjajo na že obstoječe prepovedi in moratorije na fracking. Ti obstajajo na Irskem, v Franciji, Bolgariji, na Nizozemskem, v Nemčiji ter od preteklega tedna tudi v Britaniji.

Sedemnajst iniciativ in organizacij v pritožbi opozarja, da si je investitor za projekt v Petišovcih poskušal zagotoviti izjemo od vzpostavljenih pravil glede predhodne presoje vplivov na okolje za postopke, ki jih želi izvesti, ter da pri ocenah ni upošteval učinkov na podnebno krizo. Pritožbo iz Slovenije bodo spremljali tudi na mednarodni ravni, predvsem pri organizaciji OECD Watch, pravijo slovenski okoljevarstveniki, ki upajo, da "bo OECD prepoznal težo kršitev in od podjetja zahteval strogo spoštovanje smernic". Marian Ingrams iz omenjene organizacije je dodala, da je pritožba iz Slovenije priložnost, da OECD "vzpostavi pozitiven zgled za spodbujanje odgovornega poslovnega vedenja med nacionalnimi kontaktnimi točkami OECD".

Slovenske okoljevarstvene organizacije, med katerimi sta tudi društvo Focus in Civilna iniciativa Ustavimo fracking v Sloveniji, pravijo, da se že dlje zavzemajo za zakonsko prepoved frackinga po vzoru drugih držav. Organizacije PiC, Umanotera in Focus so zakonsko prepoved že avgusta predlagale ministrstvu za okolje, ki ga vodi Simon Zajc, pobudo pa ponovile še v septembru. Številčna naveza iniciativ in organizacij, dodajajo okoljevarstveniki, ni pionirska, saj se je široka fronta organizirala tudi pred leti v nasprotovanju TEŠ 6. "Pri frackingu gre za postopke, ki močno skrbijo številne ljudi," pojasnjujejo. Ob zavezah držav k razogličenju in opustitvi fosilnih goriv je dogajanje v Sloveniji neizogibno vprašanje prihodnosti.

VIR: vecer.com