Ascent napovedal pridobitev dovoljenja za črpanje zemeljskega plina v Petišovcih, tožbe in odškodninske zahtevke
Za nameravano ponovno aktivacijo dveh plinskih vrtin na petišovskem plinskem polju s hidravličnim lomljenjem (frackingom) je treba predhodno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Tak sklep je 8. marca sprejela Agencija RS za okolje (ARSO). Odločitev je pomembna za načrte britanske družbe Ascent Resources, ki želi povečati obseg pridobivanja plina iz dveh plinskih vrtin, Pg-10 in Pg-11 A.

Kaj je torej ključna ugotovitev okoljske agencije, ki je svoj sklep obrazložila s številnimi strokovnimi mnenji na kar 24 straneh? "Gre za poseg v okolje, ki se izvaja pod površino. Glede na to, da se bodo uporabljale nevarne snovi (ne glede na to, da gre za majhno količino), se brez izvedbe predvidenih ukrepov ne morejo izključiti pomembni vplivi na okolje, predvsem na varovana območja," so zapisali. Vlagatelji so sicer za zmanjšanje vplivov na okolje že predvideli določene ukrepe, vendar pa tega v predhodnem postopku na okoljski agenciji ni mogoče preverjati. To je mogoče šele v postopku presoje vplivov in izdaje okoljevarstvenega soglasja.

Božič ponuja roko
Kakšne bodo posledice sklepa ARSO za projekt izkoriščanja plina? "V Ascentu verjamemo v potencial črpanja zemeljskega plina. Skupaj z Geoenergom želimo v skladu z zakonodajo pridobiti ustrezna dovoljenja, brez katerih tega potenciala ne moremo izkoristiti," je v odgovoru za naše vprašanje zapisal Dejan Božič, regijski direktor družbe družbe Ascent Resources.

Izpostavil je tudi, da je nizkoogljična družba smer, v katero gre vse več evropskih držav, povpraševanje po zemeljskem plinu pa se je v EU v zadnjih treh letih povečalo za 15 odstotkov: "Povečuje se tudi v Sloveniji (termoelektrarne in toplarne prehajajo s premoga na plin ...)." Spomni tudi, da je enaka tehnologija v Petišovcih prisotna že od leta 1956 in da v tem času ni bilo nobenega dogodka, ki bi predstavljal tveganje za okolje ali ljudi, uporabljajo pa jo tudi v sosednjih državah. Hrvaška krepi kapacitete, s tem pa tudi svojo energetsko neodvisnost, hkrati ima od tega pozitivne javnofinančne učinke. "Enake učinke lahko takšen projekt prinaša tudi Sloveniji, zato upamo, da bo v prihodnje razprava o tem vprašanju bolj temeljila na podatkih, pravih argumentih in dolgoročnih učinkih," še ugotovi Božič.

Sprememba strategije
Njegova pojasnila smo prejeli v torek, 12. marca, torej po tem, ko je upravni odbor družbe Ascent Resources sprejel odločitev o spremembi strategije. Ta predvideva širitev projekta zunaj Slovenije, hkrati bodo ostali dejavni tudi v Sloveniji. In to kljub sporočilu, ki ga je družba najprej objavila na portalu Your Oil and Gas News, da bodo zoper ARSO vložili pritožbo in da v sodelovanju s pravnimi strokovnjaki iz Slovenije in Londona pripravljajo zahtevek za odškodnino, ker da sta ARSO in pristojno ministrstvo kršila zakonodajo in prekoračila predpisane roke.

Morebitni zahtevek za odškodnino naj bi upošteval višino naložbe, ki do zdaj presega 50 milijonov evrov, in prihodnje pričakovane dobičke, ki bi jih lahko ustvarili. Po vsem, kar se je dogajalo novembra lani - napovedih Ascenta, da namerava zaradi postopkov glede pridobivanja dovoljenj raziskati možnost, da bi zoper Slovenijo, okoljsko ministrstvo in ARSO sprožili postopek na sodišču Evropske unije, odstopu direktorja okoljske agencije Joška Kneza zaradi ugotovitev notranjega nadzora o nepravilnostih v postopku in sumu nedopustnega pritiska na zaposlene, grožnjah zdaj že nekdanjemu okoljskemu ministru Juretu Lebnu ... -, je bila reakcija pričakovana. A da bodo državo stisnili v kot še s tem, da ostajajo v Sloveniji, da bodo še naprej vodili postopke za pridobivanje okoljskih dovoljenj in iskali rešitve za projekt v Petišovcih, bi si prej drznili napovedati le redki. Investitorji namreč ves čas vedo, da bodo težko prišli do okoljevarstvenega dovoljenja.

Gorazd Marinček skupaj z okoljevarstveniki nasprotuje tako črpanju plina kakor postavitvi nove centralne plinske postaje za njegovo čiščenje. Ali bo takšna odločitev britanske družbe zdaj zasukala še politično razpoloženje? Leben, ki je projektu odločno nasprotoval, ni več minister, država pa je posredno vpeta v posel tudi preko Nafte Lendava in Petrola.

VIR: Vecer.com / Majda Horvat