Podrobnosti
Kategorija: Novice

Rok za prijave potekel že aprila. Sedanja najemnica Magdalena Rudaš še brez obvestila, ali je njeno družinsko podjetje uspelo s ponudbo.

Turistična zveza Lendava vabi je marca objavila javni razpis za zbiranje ponudb za najem gostinskega lokala v notranjosti stolpa Vinarium v velikosti skoraj 200 kvadratnih metrov in zunanjih lesenih gostinskih objektov ob stolpu, in to samo za dobo enega leta.

Rok za prijave je potekel prve dni aprila, vendar dosedanja najemnica lokala Magdalena Rudaš iz Radmožancev sploh še ni prejela obvestila, ali je njihovo družinsko podjetje uspelo s ponudbo na tokratni razpis ali ne. Ne drži informacija, ki se je razširila v javnosti, da niso več zainteresirani za najem, pove Rudaševa. Res pa je, da bo zaradi njene skorajšnje upokojitve dejavnost nadaljevala hčerka.

Odločilni domači izdelki
Rudaševa je gostinsko ponudbo v razglednem stolpu Vinarium prevzela avgusta 2015, le nekaj dni pred uradnim odprtjem Vinariuma 2. septembra. Med štirimi ponudniki, ki so se prijavili na takratni razpis lendavske občine, je bila najbolj prepričljiva zaradi domačih pekovskih izdelkov in slaščic, po katerih družina slovi v domačem in širšem okolju.

Uradne poti so marsikdaj dolge in zapletene
Rudaševa se je na razpis prijavila kot nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji, s tem da je za izvajanje gostinske dejavnosti v stolpu ustanovila svoje podjetje. Takrat je upala, da bodo pridobili številne lokalne ponudnike vina, hrane in drugih pridelkov, s katerimi bi obogatili ponudbo v lokalu. "Zdaj lahko povem, da ni bilo vse tako, kot smo si želeli," je povedala Rudaševa.

Težave s ponudniki
Ugotavlja, da so uspeli pritegniti lokalne ponudnike vin tako iz Lendavskih goric kot tudi z Goričkega, veliko težje pa je bilo z drugimi. Ob lastnih pekovskih izdelkih imajo le še stalnega ponudnika suhomesnih izdelkov, česa drugega pa jim ni uspelo dobiti.

"Ljudje znajo marsikaj narediti, težava pa je, ker nimajo registrirane dopolnilne dejavnosti ali domače obrti, zato njihovih pridelkov ne moremo prodajati. Upoštevati je namreč treba uradne poti," pove.

Drugi problem pa je, da imajo nekateri ponudniki premajhne količine nekega izdelka, zato ne morejo zagotavljati celoletne ponudbe, občasna ponudba pa ni nikoli dobro sprejeta pri kupcih.

Kdaj bo znan nov najemnik gostinskega lokala v stolpu, smo vprašali tudi Turistično zvezo Lendava vabi, saj se Rudaševi najemna pogodba izteka septembra, vendar smo do priprave članka ostali brez odgovora.

VIR: Vecer.com / foto N. Juhunov

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti je zavrglo kazensko ovadbo lendavske policijske postaje, ki je bila vložena zoper Alena Dominića zaradi suma storitve kaznivega dejanja tatvine. 

Kot smo že poročali, gre za spor med vodstvom lendavske občine in lendavsko območno organizacijo Socialnih demokratov, ki je v Lendavi letos organizirala kresovanje. Na prireditvi sta odpovedala dva od treh agregatov za električno energijo, ki so si jih organizatorji izposodili pri lendavskih gasilcih. Zato so se priklopili na vtičnico na bližnjem kandelabru in s tem po podatkih Dominića povzročili za 2,5 evra stroškov.

O zadevi so po kresovanju obvestili občino, vendar so se tam vseeno odločili, da na policijo podajo predlog za kazenski pregon. Tako je bila podana kazenska ovadba zoper vodjo prireditve-Dominića, sicer podpredsednika lendavske območne organizacije Socialnih demokratov. Na dogajanje so se po našem poročanju o zadevi odzvali tudi na lendavski občini, kjer pravijo, da ne gre za stroške, temveč za povzročanje splošne nevarnosti. Kakor koli že, tožilstvo je ovadbo zavrglo in s tem zaključilo ta spor, ki je bil v prvi vrsti predvsem lokalno-politične narave. 

VIR: Vesnik.si / Foto : FB/SDlendava

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Sledi vodijo v turistično in zdraviliško mesto Miskolc - MNV, ki je po svoji funkciji podobna SDH, upravlja z državnim premoženjem vrednim 17 bilijonov forintov .
Za nakupom Term Lendava najverjetneje stoji MNV - Magyar Nemzeti Vagyonkezelő, Zrt, ki je po svoji funkciji podobna SDH, slovenskemu državnemu holdingu, deluje pa pod okriljem madžarskega ministrstva za nacionalni razvoj. MNV lastniško upravlja z državnim premoženjem, ki je vredno 17 bilijonov forintov, to pa je približno 50 odstotkov letnega bruto domačega proizvoda Madžarske. Ključna naloga MNV je vsestranska skrb za strateške naložbe in pridobivanje nepremičnin za nacionalne potrebe, pod njenim okriljem pa je 500 družb, ki so v državni lasti, od tega 450 neposredno.

V portfelju MNV je navedena tudi družba v stoodstotni državni lasti Comitatus Borsod - Abaúj - Zemplén (Comitatus BAZ). Enako ime ima tudi administrativno ali upravno območje na severovzhodu Madžarske, županijsko središče pa je mesto Miskolc. Ime Comitatus pa se je  pojavilo tudi v poročanju nekaterih medijev kot ime kupca Term Lendava, ki jih je prodala Sava.  Predstavili so ga kot sklad, ki je v stoodstotni državni lasti. Toda prav iskanje informacij o delovanju županije  Borsod - Abaúj - Zemplén razkrije njeno aktivno vlogo pri ustanavljanju poslovnih združenj, tudi z namenom krepitve turistične dejavnosti. 

VIR: vecer.co / foto : Nataša Juhnov

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Odprta vrata, koncerti, nastop folklornih skupin, obisk starodobnih avtomobilov, ...
Minuli vikend je Lendava znova dokazala, da tudi majhno mesto lahko privabi velike kulturne dogodke, vredne pozornosti. Odprta vrata z brezplačnim ogledom mestnih muzejev in galerij, koncert hrvaške kantavtorice Luce in madžarske etno-jazz zasedbe Cirkusz-K, nastop folklornih skupin pri stolpu Vinarium, obisk starodobnih avtomobilov in še nekaj drugih prireditev je v mesto, ki vse boj postaja prepoznavno prav po svoji kulturni angažiranosti, pripeljalo številne obiskovalce, prireditev pa se množično udeležujejo tudi domačini.

V soboto, 21. julija, so svoja vrata za brezplačne oglede odprli Galerija - Muzej Lendava (GML), Muzej meščanstva, dežnikarstva in tiskarstva ter Sinagoga Lendava, ki ohranja spomin na v mestu in okolici živeče Žide in njihove potomce, ki so bili po drugi svetovni vojni dokončno pregnani.

V vseh ustanovah so bili nad odzivom obiskovalcev izjemno zadovoljni, saj so samo v soboto našteli okoli 600 obiskovalcev. Od tega jih je GML, ki domuje na lendavskem gradu, obiskalo okoli 330, kar je število, ki se ga ne bi branila marsikatera druga kulturna ustanova. Domačini in gostje iz vse Slovenije in tujine so tako dokazali, da je Lendava vse bolj zanimiva kot mesto kulture. Največ zanimanja v GML je seveda požela razstava grafik Marca Chagalla, ki bo v okviru cikla Velikani likovne umetnosti na ogled do konca oktobra. Ogled je vodil kustos GML Atilla Pisnjak, pod njegovim vodstvom pa so lahko obiskovalci dobili podroben vpogled v delo eminentnega ruskega umetnika, zlasti v razstavljene grafike s pretežno biblijskimi motivi.

Poleg Chagallovih del so si obiskovalci ogledali tudi druge razstave in zbirke. Med drugim omenimo razstavo malih plastik v bronu, ki nastajajo na vsakoletnih kiparskih kolonijah odlivanja v bron, doslej se jih je zvrstilo že 45, ter spominsko sobo slikarja in grafika Štefana Galiča, ki ponuja tako njegove grafike kot tudi njegovo izjemno zbirko več kot 2500 metuljev iz vseh koncev sveta, ki so bili umetniku tudi najbolj dragocen vir navdiha. Svojo spominsko sobo ima tudi György Zala, ki velja za enega najbolj znanih, delovnih in zavzetih kiparjev na prehodu stoletja. V kiparskih stvaritvah je utelesil mnoge junaške, a hkrati tragične trenutke in osebnosti madžarske zgodovine. Njegovo najbolj znano delo je nedvomno milenijski spomenik na Trgu herojev v Budimpešti.

Pomembna in ogleda vredna je tudi stalna zgodovinska razstava, odprta je od letošnjega junija, z naslovom Stoletja Lendave, ki prinaša vpogled v preteklost mesta. V kletnih prostorih so na ogled fotografije Arven Šakti Kralj Szomi, ki jih je umetnica naslovila Ne tu, ne tam in so del razstav, ki jih že tradicionalno odprejo na poletno muzejsko noč in so na ogled vse leto.

V soboto je bilo na gradu mogoče slišati pisano paleto tujih jezikov, prišli so obiskovalci iz sosednjih držav Hrvaške, Madžarske in Avstrije, pa tudi od drugod, svojega navdušenja nad gradom in mestom denimo ni skrival par iz Nizozemske.

Že dopoldan so grajsko dvorišče in stari del mesta preplavili bencinski hlapi starodobnikov, kakih petdeset se jih je pripeljalo z Madžarske in Slovenije. Srečanje so organizirali prijatelji starodobnih vozil Csepel-Pannónia Baráti Kör, med zloščenimi lepotci pa sta največ pozornosti pritegnila rdeče črni Ford Tudor 1928, katerega lastnik je Pálfy Márton iz Dunavarsány in MG nežno smetanaste barve iz leta 1961, s katerim se je pripeljala njegova žena Pálfiné Magdolna.

Na svoj račun so prišli tudi ljubitelji dobre glasbe, že v petkovem večeru je na grajskem dvorišču, ki se je izkazalo za imenitno prizorišče majhnih, intimnih koncertov, obiskovalce očarala hrvaška pevka in kantavtorica Lucije Ćustić Luce. Pevka čarobnega glasu, ki v baladno obarvanih pesmih očara z izpovednimi, pretežno ljubezenskimi besedili, je poslušalce, kakih devetdeset se jih je zbralo na dvorišču, osvojila z dekliškim šarmom in humorjem, s katerim je začinila malce zasanjano vzdušje.

Sobotni večer pa so v okviru Etnolenda zaključili gostje iz Madžarske, etno - jazz trio Cirkusz-KA, ki svoj navdih črpajo iz madžarskih iz ciganskih ljudskih pesmi, tokrat pa je prevladovalo jazz muziciranje. Večer za sladokusce, v katerem je kuliso glasbi odlično odigralo dvorišče pred Centrom Banffy.

Živahno je bilo tudi pred stolpom Vinarium, kjer potekajo številne prireditve ljubiteljskih skupin, tokrat so se predstavili RD Romano Jilo Dolga vas in Romska glasbena skupina Romano Glauso iz Pušče ter FS Proleter - folklorna skupina iz Sarajeva v sodelovanju z Mednarodnim FF Beltinci.

Vir: prlekija-on.net / Foto: Tomaž Galič in Martina Magdič

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na skrajnem severovzhodu Slovenije, tam v samem kljunu kokoške, leži Lendava. Nad njo se dviguje grad, v katerem domuje Galerija-Muzej Lendava, ki že nekaj let pripravlja razstave iz cikla Velikani svetovne likovne umetnosti na lendavskem gradu.

Lani, ko so gostili razstavo del Salvadorja Dalíja, so imeli kar 20.000 obiskovalcev.
"Že vrsto let odlično sodelujemo s prestižnimi galerijami in zasebnimi zbiratelji v Evropi. Plod tega sodelovanja so razstave, ki predstavljajo eno redkih priložnosti, da se domači, slovenski in širši javnosti vsako leto predstavi vsaj en avtor od nepogrešljivih imen svetovne antologije likovne umetnosti," pravi Dubravko Baumgartner, slikar in kustos ter novi direktor Galerije Muzeja Lendava.

Vlogo direktorja je prevzel pred kratkim. "Pred tem sem 14 let delal v zavodu kot kustos in grafični oblikovalec. V teh letih sem imel veliko srečo, da sem imel priložnost spoznati prijetne ljudi, izjemne umetnike, galeriste, zbiralce in ljudi, ki s srcem in dušo živijo za umetnost. Predvsem pa, da sem lahko sodeloval pri organizaciji in pripravah likovnih kolonij v Lendavi in odmevnih razstav umetnikov svetovnega slovesa, kot so Rembrandt, Picasso, Miró, Dalí, Goya, Vasarely, Mucha." Trenutno je v lendavskem gradu na ogled razstava del Marca Chagalla, ki jo lahko ujamete do 31. oktobra.

Ob tem smo se z Baumgartnerjem pogovarjali o njihovem razstavnem programu, izzivih in ciljih. Več pa v spodnjem pogovoru.

Kako voditi osrednjo kulturno ustanovo v mestu, ki ne šteje niti 10.000 prebivalcev?
Voditi javni zavod Galerija-Muzej Lendava ni preprosto opravilo. Trudim se po najboljših močeh in znanju. To delo me veseli in mi prinaša nove izzive, ter nova spoznanja in širitev osebnih obzorij. Pričakovanja javnosti so iz leta v leto večja. Vsako leto je več obiskovalcev lendavskega gradu, med njimi vse več takih, ki se radi vračajo in nestrpno pričakujejo naslednje razstave. Naš cilj je, da bi bili vsako leto boljši in bolj prepoznavni v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem prostoru. Prizadevamo si, da v Lendavi ustvarimo pomembno središče likovne umetnosti.

Pa vendar je razstava Salvadorja Dalíja na lendavskem gradu samo lani imela kar 20.000 obiskovalcev? Čemu pripisujete tak uspeh?
Ni veliko galerij, ki gostijo tovrstne razstave, vendar je v zadnjih letih med njimi prav Lendava. Prepričan sem, da je to vsekakor magnet za množice ljubiteljev likovne umetnosti, saj so zagotovo razlog za obisk mesta. To lahko argumentiram s preteklimi tovrstnimi razstavami, ko se je vidno povečalo število obiskovalcev. Rekord za naš zavod je bila lanska razstava Salvadorja Dalíja, ki je privabila več kot 20.000 obiskovalcev, kar je še dokaz več o uspešnosti projekta. Za primerjavo lahko povem, da si je, ko smo pred desetletjem začeli cikel, leta 2009 razstavo Victorja Vasarelyja ogledalo nekaj več kot 2.000 ljudi. Z leti smo v kolektivu pridobivali znanja in izkušnje, na kakšen način pridobiti pozornost obiskovalcev, in zdaj se že počasi vidijo sadovi vztrajnega in trdega dela. Moram pa vsekakor omeniti, da sta nas pri naših prizadevanjih podprla lokalna skupnost in Ministrstvo za kulturo RS, kar je olajšalo naše delo in tako pripomoglo k rasti in prepoznavnosti projekta.

Poleg tega je GML najbolje obiskana galerija na vzhodnem delu Slovenije. Če so v mariborskem UGM-ju lani našteli 20.000 obiskovalcev, ste jih vi 28.000. GML je tako rekoč fenomen in vzorčni primer, da je mogoče tudi v majhnem mestu prirediti velike kulturne dogodke. Ni pa bilo vedno tako. Kdaj in s čim ter zakaj je začel naraščati obisk na lendavskem gradu?
Likovna umetnost oblikuje kulturno podobo Lendave in je nepogrešljiv del turistične ponudbe. Galerija-Muzej Lendava se s kakovostnimi razstavami nacionalnega in mednarodnega pomena trudi povezati kulturo in turizem, zgodovino in sodobnega evropskega obiskovalca. S sodelavci se že vrsto let trudimo zagotavljati kakovosten program, ki ni zanimiv le za lokalno in regionalno prebivalstvo, temveč si vse bolj želimo nagovoriti občinstvo na državni oz. mednarodni ravni. Menim, da nam to odlično uspeva, ne zgolj s ciklom Velikani svetovne likovne umetnosti na lendavskem gradu, temveč tudi z mednarodnima likovnima kolonijama LindArt in odlivanje v bron ter z drugim zelo obsežnim in kakovostnim programom.

Kolikšen pa je delež lokalnega prebivalstva v tej številki 28.000?
Po moji oceni se ta delež giblje nekje okoli 15 odstotkov, kar pa je po moji presoji še vedno premalo, namreč ob takih razstavah svetovno znanih umetnikov ne bi smelo biti občana, ki ne bi videl razstave. Zavedam se, da vsakogar to ne zanima, pa vendar so tovrstne razstave značilne za velike prestolnice in mi ta imena prinašamo praktično občanom pred hišni prag in jim dajemo možnost, da dela vrhunskih avtorjev spoznajo iz prve roke. Da bi ta delež povečali, se lotevamo novih prijemov in skušamo domačine nagovoriti z dodatno programsko ponudbo, kot so koncerti, javna strokovna vodstva ob dnevih odprtih vrat, likovne delavnice, muzejske urice, forumi … In ne nazadnje se lotevamo projekta grajske kavarne. Želimo si, da bi lendavski grad postal mesto za vrhunska likovna doživetja, izobraževanja in sproščena druženja, skratka kraj, kjer bi se ljudje dobro počutili.

Ali na obisk vaših razstav vplivajo imena, ki jih gostite, ali je za to "kriva" tudi druga ponudba v mestu in okolici?
Čeprav Lendava spada med manjše kraje, smo zaradi obmejnega območja intenzivno vpeti v več kulturnih okolij, kar nas še posebej bogati. Mislim, da je naša obmejna lega in multikulturnost kraja naš velik plus. Smo v središču srednjeevropskega prostora med pomembnimi prestolnicami: Zagreb, Budimpešta, Dunaj in Ljubljana. Prav ta vmesni prostor oz. vrzel Galerija-Muzej Lendava uspešno zapolnjuje s svojimi projekti svetovno znanih umetnikov. Ta žanje zanimanje domačih in tujih ljubiteljev umetnosti, ki lahko razen v umetnosti uživajo tudi v raznoliki turistični in kulinarični ponudbi mesta in okolice. Naj samo omenim, da je Lendava svetovna prestolnica bograča in kraj, kjer se z vrha razglednega stolpa sredi lendavskih goric pogled razteza v štiri dežele.

GML je pomemben akter pri pripravi kandidature Lendave za naziv EPK 2025. Kako Lendavčanke in Lendavčani sprejemajo to kandidaturo?
To je kar težko vprašanje, to bi morali vprašati njih. Mislim pa, da so Lendavčanke in Lendavčani ponosni na svoje mesto in prav tako s ponosom in vnemo sprejemajo izzive, ki jih prinaša priprava na kandidaturo. EPK bi mestu in regiji zagotovo dal nove priložnosti, zagon, spodbudo, moči in sredstva za uresničitev gospodarskih in kulturnih projektov

Je oziroma bo mesto pripravljeno ob morebitnem uspehu kandidature za EPK?
Mesto se že intenzivno pripravlja na kandidaturo in vse moči in znanja vlaga za dosego naziva EPK 2025. Zavedamo se, da je pot do tja dolga in strma, a smo entuziasti in prepričani, da s skupnimi močmi, povezani zmoremo tak podvig, ki bi naš kraj zagotovo ponesel na višjo raven in izboljšal kakovost življenja ter utrip v kraju. Ne nazadnje mesto že letos v sklopu festivala Poleti v Lendavo v poletnih mesecih gosti nekaj več kot 170 različnih kulturno-glasbeno-gledaliških dogodkov, ki poživijo mestni vsakdan. Ob tej priložnosti bi rad poudaril, da se pripravlja tudi projekt za nov kulturni center s knjižnico, ki bo nastal na temeljih nekdanje Blagovnice v Lendavi.

Zdi se, da letošnjega festivala Poleti v Lendavo, če ne bi bilo kandidature za EPK, ne bi bilo. Vsaj ne v tako široko zastavljeni kulturni ponudbi, kakršna se letos izvaja. Del te ponudbe je tudi lendavski grad. Nekaj dogodkov je že za nami. Kakšen je bil odziv?
Želimo si, da bi zavod GML odigral pomembno vlogo pri snovanju, sooblikovanju in izvajanju novih kulturnih smernic in vsebin pri oživljanju mesta, ki v veliki meri vpliva na kakovost življenja v lokalni skupnosti. Menim, da je tovrstna bogata kulturna ponudba, ki se izvaja v sklopu festivala, pomemben del priprav in uresničitev zadanih ciljev ob kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture 2025. V mestu se na različnih lokacijah in ustanovah praktično vsak dan odvija kak kulturni dogodek. Med ponudniki programov je tudi Galerija-Muzej Lendava, ki tokrat ponuja širok spekter dogajanj. Kulture že(l)jne razvajamo z različnimi likovnimi in muzejskimi razstavami, s koncerti priznanih glasbenikov na dvorišču lendavskega gradu, z likovnimi delavnicami in mednarodnimi kolonijami, s forumi in predavanji. Ne nazadnje pa tudi s sproščenim druženjem in klepetom v sklopu priložnostne kavarne tako imenovane Chill on the Hill ter drugim dogajanjem. Odziv do zdaj je bil presenetljivo dober, kar pomeni, da si ljudje želijo sprememb. To nas veseli in potrjuje, da smo na dobri poti.

Atelje LindArt je letos prenovljen. V čem je njegova letošnja posebnost?
Projekt Atelje LindArt temeljji na dolgoletni tradiciji organizacije likovnih kolonij in delavnic v Lendavi (45 let Mednarodne likovne kolonije Lendava – odlivanje v bron in 22 let Mednarodne likovne kolonije mladih umetnikov LindArt). Zavod ima bogate izkušnje pri izvedbi tovrstnih projektov in si v prihodnje prizadeva nadgraditi zastavljene cilje. Vsakoletno organiziranje likovnih kolonij nas potrjuje v želji po novih izzivih ter zanimanju za razmere znotraj sodobne umetnosti, kakor tudi o tem, kako se najmlajša generacija sooča z njimi. Letos je zavod GML od Občine Lendava prejel v upravljanje nekdanjo šolo pod lendavskim gradom z namenom, da se za objekt najdejo nove vsebine in programi. Naša ideja ob tem je bila, da se uporabi za rezidenčne ateljeje in delavnice. Ateljeji so tako letos prvič zaživeli v juniju, ko smo začeli likovno delavnico LindArt Junior. Iniciativa zavoda je bila, da spodbudi razvoj ustvarjalnega razmišljanja pri najmlajših. Namen delavnice je iskanje mladih likovnih talentov, spodbujanje in formiranje nove, mlade generacije umetnikov v občini Lendava. Pri projektu so kot mentorji sodelovali likovni pedagogi, umetniki iz okolice Lendave. Učenci so tako imeli priložnost spoznati različne slikarsko-grafične tehnike in likovna dela Marca Chagalla. Pestro likovno dogajanje nadaljujemo z likovno kolonijo LindArt, ki se je začela na začetku julija in bo trajala vse do konca septembra. Letošnji LindArt prinaša povsem prenovljeno vsebinsko zasnovo, ki bo mestu prinesla svojevrstno galerijo kipov v mestnem parku. Letos smo se povezali z likovnimi akademijami iz Ljubljane, Zagreba, Bratislave, Budimpešte in Pécsa in na ta način ustvarili svojevrsten most med omenjenimi ustanovami in jih tako privedli do tesnejšega sodelovanja. Iz vsake akademije smo po priporočilu profesorjev povabili po enega študenta, absolventa kiparstva, ter njegovega mentorja/profesorja pri projektu. Med pomembne cilje projekta sodi promocija umetnika, dela, kraja in aktivnosti, približanje sodobne umetnosti "preprostemu človeku", kakor tudi bogatitev likovne zbirke GML-ja in vizualne podobe mesta. V ta namen smo odprli vrata ateljejev in tako zagotovili mestnemu prebivalstvu kakor tudi obiskovalcem, ki jim je umetnost blizu, dostop in komunikacijo z umetnikom in umetniškim delom. Javnosti predstavljamo, kako nastaja skulptura – od ideje – skice vse do umestitve v javni prostor, obenem pa jih seznanjamo z različnimi kiparskimi materiali in tehnikami. V ta namen vsak četrtek organiziramo večerna družabna srečanja in pogovore z mladimi umetniki in profesorji, ki jih vodijo priznani domači in tuji umetnostni zgodovinarji in kritiki.

Za zaključek: kaj sledi po Marcu Chagallu?
Naslednje leto bomo na lendavskem gradu gostili dve zanimivi razstavi v ciklu Velikani svetovne likovne umetnosti. Prvo v spomladansko-poletni sezoni tj. Hundertwasser in Shoichi Hasegawa, drugo v jesensko-zimskem terminu, tj. Christo. Predstaviti želimo dela, ki v slovenskem prostoru še niso bila predstavljena in bodo zanimiva za naše obiskovalce.

VIR: rtvslo.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občina Lendava je pred kratkim javno “pozvala” gospodinjstva, da izrazijo interes oz. potrebo dostopa do koriščenja širokopasovnega priključka. Občina si namreč prozadeva omogočiti vsem občanom možnost dostopa do širokopasovnih priključkov visokih hitrosti.

Priključki za dostop do interneta in drugih širokopasovnih storitev, ki bodo v prihodnosti ključnega pomena za razvoj družbe!

Širokopasovna omrežja prihodnosti so danes ključna za razvoj družbe, vzpostavljeni pogoji pa omogočajo opravljanje sodobnih rešitev na mnogih področjih (e-zdravstvo, e-uprava, storitve v oblaku, itd.).

Do podatkov (potreb) kar preko anketnega vprašalnika!

Anketni vprašalnik je tisti, s pomočjo katerega občina želi priti do kakovostnih podatkov, s pomočjo katerih bo pripravila načrt gradnje širokopasovnega omrežja. Poraja se seveda vprašanje, kakšno povratno informacijo bi lahko občina pri tem dobila oz. koliko gospodinjstev se bo na ta poziv občine odzvalo? Poraja pa se tudi vprašanje ali bodo občani imeli dovolj znanja, da anketni vprašalnik izpolnijo?

VIR: http://novice.najdi.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Po Nogometnem klubu Nafta Madžari tudi lastniki Term Lendava. Na prvem mestu madžarščina, šele potem slovenščina.
Osrednja tema pogovorov v Lendavi in okolici te dni je prodaja še ene nepremičnine, tokrat Term Lendava. Lastniki še ene pomembne družbe v Lendavi postajajo Madžari.

Da se v pomurskem delu Sava Turizma nekaj dogaja, je bilo jasno že letos zgodaj spomladi. Takrat so nas dobri poznavalci razmer znotraj pomurskih term opozorili na spremembo pri vpisu zastavnih pravic oziroma hipotek na premoženju posameznih term znotraj Sava Turizma. Že pred meseci smo iz zanesljivih virov izvedeli, da je sicer s hipotekami obremenjeno premoženje Term Lendava prosto vseh bremen in da so bile zastavne pravice iz Lendave prenesene na premoženje Term 3000 iz Moravskih Toplic. To je aprila letos med tukajšnjimi občani, zlasti med nekaterimi zaposlenimi, povzročilo pravo malo paniko, saj so se razširile govorice, da so Terme Lendava predmet prodaje, a lastnik Sava Turizem, d. d., takrat tega ni potrdil.

Ponudili 2 milijona evrov več
Izkazalo se je, da so Terme Lendava prodane madžarskemu interesentu, ki naj bi ponudil za dva milijona evrov več od slovenskega. Neuradno naj bi Terme Lendava šle v madžarske roke za osem milijonov evrov.
Zgodba z lendavskimi termami je nekoliko nenavadna in v nasprotju z napovedmi vlade pred nekaj leti. Takrat je DUTB, na katero je bilo preneseno premoženje prezadolžene Save, začela iskati ustreznega in kompetentnega kupca. Vlada je takrat z gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom na čelu uvrstila Savo Turizem med strateške državne naložbe, ki niso na prodaj. Očitno SDH kot upravljavec državnih naložb nima kapitala za dokapitalizacijo Save Turizma, zato ta rešuje svojo zadolženost z odprodajo premoženja. »Za Terme Lendava je bilo več povpraševanj. Na koncu smo začeli pogovore z najugodnejšim ponudnikom. Sklenili smo dogovor, kako realizirati potencialno prodajo. Poslov do realizacije ne komentiramo,« so kratko sporočili iz Save Turizem.

Tudi NK Nafta
Ob najnovejšem nakupu Madžarov na lendavskem območju pa so dodatno razočarani tamkajšnji večinski prebivalci – Slovenci. »Zdi se mi, da naša Lendava počasi prehaja v roke ne slovenskih, temveč Madžarov iz Madžarske, ki so pokupili veliko objektov in nepremičnin, tudi nogometni klub,« pravi znani Lendavčan Bojan Babič. »Tukaj se res ne more veliko narediti, če nekdo drug vlaga oziroma investira in kupuje. Lahko bi se več naredilo pri upoštevanju zakonov glede rabe slovenskega jezika, slovenske zastave, različnih napisov ipd. Različne razstave potekajo v madžarščini, med drugim Pomurski galop postaja madžarski, ker je vse v madžarščini in se domači turisti iz term raje obračajo in zapuščajo prireditev, saj ničesar ne razumejo. Nimam nič proti madžarščini, a me moti, da se izriva slovenščina, ne le na prireditvah in dogodkih, temveč tudi po mestu, kjer so napisi najprej v madžarščini, spodaj pa v slovenščini,« pravi Babič.

Ni pa Babič edini, ki ga motijo nekatera zadnja dogajanja na lendavskem območju, zlasti ob prodaji in prevzemu številnih lendavskih nepremičnin in podjetij, tudi NK Nafta. Enako misli več drugih, ki pa se ne upajo izpostaviti. Tako smo slišali, da se »okupacija v civiliziranih državah danes izvaja z denarjem, ne vojno in nasiljem«, Lendavčanka se je spraševala, »od kod Madžaru, ki kupuje terme, toliko denarja« ter ali bo poslej za zaposlitev v Termah Lendava obvezno znanje madžarskega jezika, ker ga Slovenci z lendavskega območja ne znajo. »Tukaj gre za najmanj upravičen dvom zlorabe denarja za neresnično avtohtonost,« dodaja eden izmed sogovornikov, ki se sprašuje, ali so se Terme Lendava kupile z nepovratnimi sredstvi madžarske države, kot je to bilo s prostori trgovine Mercator v Tomšičevi ulici v Lendavi.

VIR: slovenskenovice.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Lendavi se je v organizaciji Galerije - Muzeja Lendava (GML) začela 23. mednarodna likovna kolonija mladih umetnikov Lindart, na kateri sodelujejo študenti likovne umetnosti iz petih držav, do konca septembra bodo ustvarjali vsak po en mesec ob sodelovanju profesorjev fakultet. Posebnost likovne kolonije je v zadnjih letih bila, da so sodelujoči iz Slovenije in tujine ustvarjali v parih, ki jih je določil žreb, letos pa bodo v treh mesecih gostili študente, ki bodo ob pomoči profesorjev likovne umetnosti ustvarili kiparsko delo. "Prvi kipar, ki že ustvarja na lendavskem gradu, je Balasz Sarkany, svoje likovno delo pa izdeluje pod mentorstvom profesorja Colina Fosterja. Oba prihajata z univerze v madžarskem mestu Pecs. Foster je Anglež, ki živi na Madžarskem. Do konca septembra se bodo izmenjevali še štirje mladi kiparji, ki končujejo študij, in štirje profesorji z likovnih akademij v Ljubljani, Budimpešti, Bratislavi in Zagrebu," je povedal direktor GML Dubravko Baumgartner. Sodelujoči profesorji pa bodo konec avgusta ustvarjali kiparska dela na 46. mednarodni likovni kolonij Lendava – odlivanje v bron. Med pomembne cilje projekta sodi promocija umetnika in mesta, približanje sodobne umetnosti širši javnosti ter tudi bogatitev likovne zbirke GML in vizualne podobe mesta.

Druženje z umetniki in profesorji
Mladi umetniki bodo, pravi Baumgartner, svoja dela ustvarjali v različnih materialih, Balasz Sarkany na primer v marmorju, umetniška dela pa bodo nastajala še v poliestru, nerjavnem jeklu, železu in betonu. Ustvarjajo na grajskem dvorišču in v prostorih nekdanje meščanske šole pod lendavskim gradom. "V GML pa organiziramo tudi druženje s sodelujočimi mladimi umetniki in profesorji, da bi tako njihovo delo še bolj približali domačinom in obiskovalcem mesta. Prvo tako srečanje je bilo prvi četrtek v juliju," pove Baumgartner. Letos so tako povsem prenovili vsebinsko zasnovo likovne kolonije, nastala kiparska dela pa bodo razstavljena v mestnem parku in bodo pomenila svojevrstno galerijo na prostem.

Promocija umetnikov in mesta, približanje sodobne umetnosti širši javnosti
Na mednarodni likovni koloniji mladih umetnikov Lindart Lendava so doslej gostili okoli 130 mladih ustvarjalcev z različnih koncev sveta, dodaja Baumgarnter, ustvarjali so vsakokrat deset dni, ob koncu kolonije pa so njihova dela predstavili na razstavi. Obiskovalci odprtja razstave so na lističe napisali imeni avtorjev del, ki so jim bila najbolj všeč, ta pa sta potem tudi imela skupinsko razstavo svojih del na lendavskem gradu. Sodelujoči so ustvarjali v tandemu, tako da sta avtorja vsakega likovnega dela dva.

Mnogi že uveljavljeni umetniki
Vsi udeleženci so končali izobraževanje ali pa so se še izobraževali na področju likovne umetnosti ali likovne pedagogike. "Mnogi so sedaj že uveljavljeni umetniki, nekateri pa so se v Lendavi pozneje udeležili še mednarodne likovne kolonije odlivanja v bron." Likovno kolonijo Lindart je ustanovil prejšnji direktor Galerije - Muzeja Lendava Franc Gerič, da bi tako spodbujali in izobraževali mlade umetnike iz Slovenije in tujine. "Med njimi sem bil tudi sam in sem se na likovni koloniji veliko naučil, kar mi je potem koristilo pri izobraževanju na fakulteti in v poznejšem ustvarjanju. Sodelujoči umetniki so bili tudi iz Združenih držav Amerike, Tajske in Japonske," pove Baumgartner. Lani in letos pa so se z likovno kolonijo Lindart Junior posvetili še spodbujanju mlajših likovnih ustvarjalcev, dijakov srednjih šol, mladih talentov, ki jih zanima likovna umetnost.

VIR: VECER.com / Jože Gabor

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Razlogi, zakaj Igor Kolenko ni več direktor lendavskega Bogračfesta, niso znani, niti to ne, kdo naj bi ga nadomestil. V organizacijo Bogračfesta se letos vključuje tudi Zavod za turizem in razvoj Lendava.

Igor Kolenko, ki je bil vse od začetne prireditve leta 2005 prvi človek Bogračfesta, znane lendavske etno-kulinarične prireditve, po naših informacijah ni več direktor festivala. Sam tega ni zanikal, vendar o razlogih in načinu, kako so se z ekipo razšli, zaenkrat ne želi govoriti za javnost. 

Objavljen razpis za letošnje tekmovanje v kuhanju bograča Bogračfest 2018 prinaša še nekaj drugih sprememb. Organizator prireditve je tako kot doslej Turistična zveza Lendava vabi, vendar zdaj v sodelovanju z Zavodom za turizem in razvoj Lendava, dogajanje pa bo potekalo tudi dan pred in dan po tekmovalnem dnevu, ki bo v soboto, 25. avgusta.

Prijavnina znaša 125 evrov in je nižja kot lani, nižja pa je zaradi tega, ker glede na pravni status organizatorjev pri prijavnini ni treba plačati davka na dodano vrednost. Tekmovališče bo tudi tokrat  v starem mestnem jedru vzdolž Glavne ulice, tekmovalnih mest pa bo sto.

Razpis več ne zajema tekmovanja poslovnih ekip, odmerjeni prostor za posamezno tekmovalno ekipo pa bo samo 12 do 15 kvadratnih metrov, medtem ko je bil lani odmerjeni prostor velik 25 kvadratnih metrov oziroma za poslovne ekipe 50 kvadratnih metrov. Tudi letos se bo ocenjevala jed in tekmovališče, v to pa se bo na novo vključilo tudi ocenjevanje upoštevanja pravil.

VIR: Vesnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Od konca junija, kar sovpada z obiskom uprave Save v Lendavi in prodajo tamkajšnjih term, je bremen prosta tudi parcela, ki je v Lendavi predvidena za nogometno akademijo.

Prodajo Term Lendava v lasti družbe Sava Turizem je tako mogoče povezati s projektom gradnje infrastrukture za delovanje nogometne akademije. Zadnje dni junija je namreč bila brisana plomba na štiri hektarje velikem kmetijskem zemljišču v lasti podjetja Sava Turizem, ki je sosednja parcela obstoječega turističnega kompleksa v smeri proti vasi Trimlini. Obremenitev te nepremičnine, ki sicer znaša 13,9 milijona evrov, so imele tri banke, in sicer Abanka, Sberbank in Gorenjska banka. Kot smo že poročali, je lastnica naslednje parcele v velikosti skoraj petih hektarjev lendavska občina. Aprila je namreč župan Anton Balažek s predsednikom Nogometnega društva Lendava 1903 Gáborjem Végom sklenil pogodbo o podelitvi stavbne pravice. Druga pogodba, sklenjena februarja med občino in društvom, pa se je nanašana na podelitev stavbne pravice za zemljišče v velikosti dobrih šestih hektarjev ob Dvojezični srednji šoli Lendava.

Namesto kmetijskih zemljišč, bogata nogometna infastruktura
Nogometna akademija naj bi torej infrastrukturo imela na dveh lokacijah. Dve nogometni igrišči z umetno travo za vadbo in za tekme mlajše selekcije pri srednji šoli ter osrednje igrišče na lokaciji za Termami Lendava. Tukaj naj bi stal objekt za upravne prostore s prenočišči oziroma dijaškim domom ter tri velika nogometna igrišča, eno od teh pa bi imelo tudi tribuno. Čeprav gre za kmetijska zemljišča, je območje med Termami Lendava in vasjo Trimlini v prostorskih dokumentih občine že namenjeno za turistično in športno dejavnost.

Več o prodaji Term Lendava pa si lahko preberete na spodnji povezavi:

https://www.vestnik.si/neuradno-terme-lendava-v-madzarskih-rokah-6518543

 

VIR: Vesnik.si / Foto Vecer.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Zanje naj bi se zanimala tako slovenski kot madžarski kupec, a naj bi slednji ponudil dva milijona evrov več.

To, da se v pomurskem delu Savinega turizma nekaj dogaja, je bilo jasno že zgodaj spomladi. Takrat so nas dobri poznavalci razmer znotraj pomurskih term opozorili na spremembo pri vpisu zastavnih pravic oziroma hipotek na premoženju posameznih term znotraj Save turizma. Zanesljivi viri so nam potrdili, da je sicer s hipotekami obremenjeno premoženje Term Lendava prosto vseh bremen in da so bile zastavne pravice iz Lendave prenesene na premoženje Term 3000.

Dva ponudnika
To je bil eden od glavnih indicev, ki je nakazoval, da se bodo Terme Lendava prodajale. Neuradno smo tudi izvedeli, da sta se za Terme potegovala dva ponudnika. Eden naj bi bil domači, drugi pa iz sosednje Madžarske. Razlika v ponujeni ceni med domačim in tujim kupcem na bi bila dva milijona evrov. Madžarski kupec naj bi ponujal osem milijonov evrov. Kljub prizadevanjem, ne nam in ne dobrim poznavalcem, domačega ponudnika ni uspelo identificirati, saj naj bi za njim stal konzorcij s poštnim predalom. Prav tako zaenkrat nimamo uradne potrditve, ali je bila sklenjena pogodba o prodaji Term Lendava madžarskemu kupcu. Odgovore odnosov z javostmi s Sava Hotels & Resorts namreč še čakamo.

Zamenjati niso smeli niti žarnice
Prav tako o domnevni prodaji uradno niso seznanjeni zaposleni, a so nam potrdili, da je med njimi že znano, da je predpogodba glede prodaje Term Lendava že podpisana. Prav tako so že dlje časa slutili, da bodo terme prodali, saj so jim letos finance močno skrčili, v obnovo namreč niso ničesar vlagali, zamenjati naj ne bi smeli niti žarnice.

Nič več strateška naložba države
Zgodba z lendavskimi Termami je nekoliko nenavadna in v nasprotju z napovedmi vlade pred nekaj leti. Takrat je Družba za upravljanje terjatev bank, na katero je bilo preneseno premoženje prezadolžene Save, začela iskati ustreznega in kompetentnega kupca. Vlada je takrat z gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom na čelu Savo turizem uvrstila med strateške državne naložbe, ki niso naprodaj. Očitno Slovenski državni holding, kot upravljalec državnih naložb (tudi strateških), nima kapitala za dokapitalizacijo Save Turizma, zato ta rešuje svojo zadolženost z odprodajo premoženja. Zanimivo, da se to ponovno dogaja v Pomurju. Prodajati so namreč začeli zdaj, ko več ni pogojev za izčrpavanje in pretok akumulacije.

VIR: Vesnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V soboto, 7. julija, se je s koncertom prekmurske skupine Ethnotrip nadaljevalo živahno dogajanje, ki v okviru festivala Poleti v Lendavo zapolnjuje dneve in večere malega pomurskega mesta. Skupina, ki navdih za svojo glasbeno ustvarjanje črpa iz slovenske in tuje ljudske glasbe, je med drugim predstavila tudi svoje prve povsem avtorske skladbe.

Na grajskem dvorišču pa se pričenja niz nedeljskih popoldnevov pod skupnim imenom Chill on the Hill, zaznamovanih s sproščenim klepetom v kavarniškem vzdušju, ki ga je tokrat popestril DJ Nitze s svojim glasbenim izborom.

Gledališka in koncertna dvorana Lendava je gostila izvrstne glasbenike, ki jih je pred skoraj desetletjem združila ljubezen do etno glasbe. Navdih so našli v bogati zakladnici glasbe iz Slovenije, Madžarske, Hrvaške, Makedonije, Srbije, Bosne, Velike Britanije in Rusije, preigravanje ljudskih napevov pa so hitro nadgradili z ustvarjanjem priredb in kasneje avtorskih del.

Na tokratnem koncertu v rodnem Prekmurju so predstavili tudi pet povsem avtorskih skladb, ki predstavljajo nov korak v njihovem ustvarjanju in bodo jeseni izšle na njihovem tretjem albumu. Skupina sodeluje s priznanimi pomurskimi poeti, naj omenimo Štefana Kardoša, Ferija Lainščka in Mojco Šipek, katerih poezija kar kliče po uglasbitvi v slogu, kakršnega je zgradila skupina Ethnotrip.

Vokalistka Tjaša Šimonka, katere lirične interpretacije odlikuje izjemen glas, ter instrumentalisti Miha Kavaš, Primož Kramberger, Aleksander Varga in Tomi Došen so na tokratnem dobro obiskanem koncertu očarali s pravo glasbeno poslastico, ki bo poslušalcem zagotovo še dolgo ostala v ušesih in predvsem v duši.

Več kot uspešno pa so utrli pot tudi vsem naslednjim skupinam, ki se bodo to poletje še predstavile na tem odru.

VIR: tv-as.si