Podrobnosti
Kategorija: Novice

Deželo vzhajajočega sonca so danes v telovadnici Dvojezične osnovne šole I Lendava predstavili učenci in učitelji na prireditvi z naslovom Japonski dan.

Japonsko, njeno zgodovino, pesmi, plese, igre in šport so obiskovalci prireditve spoznavali skupaj z njimi tako v kulturnem programu kakor tudi na interaktivnih stojnicah za velike in male. Na eni od stojnic so lahko poskusili, kako se na japonskem pri prehranjevanju uporabljajo palčke. Skupaj z Judo klubom Lendava so spoznavali tudi pri nas priljubljen šport, ki izhaja iz te dežele. Predstavili pa so še japonsko umetnost origami, tradicionalno japonsko oblačilo kimono, japonske ikebane, tradicionalne ročno izdelane igrače teru teru bozu in drugo. Japonski krožek Konnichiwa na šoli vodi Metka Lovrin.

Dejavnost z naslovom Konnichiwa, Japonska (dober dan, Japonska) na šoli izvajajo okviru projekta Popestrimo šolo 2016-2021, ki ga sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Namen projekta je popestriti vsakodnevno dogajanje na šoli ter razvijati bralno in matematično pismenost, kreativnost in inovativnost tako učencev, kakor tudi strokovnih in vodstvenih delavcev na šoli.

VIR: Vesnik.si / Jože Gabor

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V študentskem kampusu, med UŠC Leona Štuklja in zelenico za 7. študentskim domom, se danes odvija Bogračfest.
Klub Študentov Lendava tudi letos v Mariboru organizira največjo vseštudentsko kulinarično prireditev, in sicer že 15. Študentski Bogračfest. Ta se odvija v študentskem kampusu, med UŠC Leona Štuklja in zelenico za 7. študentskim domom.

Letos že 15. Študentski Bogračfest
Študentski Bogračfest v Mariboru lendavski študenti uspešno organizirajo že vse od leta 2004. Po lanski uspešni izvedbi tudi letos upajo na čim večjo udeležbo in prijetno zabavo. Program prireditve se deli na popoldanski in večerni del. Ta se odvijata vzporedno ter ponujata pester izbor dogajanja.

Več na : Sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Lendavska občina bo podelila stavbno pravico za dobo dvajset let za potrebe nogometne akademije. Madžarski vlagatelj bo zgradil še tri nogometna igrišča in klubske prostore.

Trije lendavski občinski svetniki Ivan Koncut, Stanko Gjerkeš in Đanino Kutnjak so glasovali proti sklepu, da občina podeli stavbno pravico za dobo 20 let za izgradnjo še treh nogometnih igrišč in upravnega objekta za potrebe nogometne akademije, Mihael Kasaš se je vzdržal glasovanja, trinajst svetnikov pa je soglašalo s predlogom, da se pogodba podpiše.

Podpis pogodbe med lendavskim županom Antonom Balažekom in predsednikom Nogometnega društva Lendava 1903 Vegom Gaborjem bo v soboto, 14. aprila, v prostorih Mestne hiše. Predstavitvi načrtovanih vlaganj v športno infrastrukturo za potrebe nogometne akademije NK Nafta pa bosta prisostvovala tudi predsednik Nogometne zveze Slovenije Radenko Mijatović in predsednik Medobčinske nogometne zveze Lendava Slavko Režonja. Občina bo stavbno pravico podelila za skoraj pet hektarjev veliko parcelo, ki je zdaj v naravi njiva, in leži na območju med turističnim kompleksom Save in vasjo Trimlini. Koncut je dejal, da občina s tem nogometu, ki pri nas ne navdušuje zadostnega števila mladih in morajo zato v akademijo vključevati tudi mlade nogometaše iz Madžarske, namenja najboljšo parcelo, za katero bi se morda našli vlagatelji, ki bi razvijali turizem. Opozoril je tudi, da bo lendavska občina s tem imela 17 nogometnih igrišč, česar nima niti München. Stanko Gjerkeš je dejal, da bo mesto Lendava imela sedem igrišč na štirih lokacijah, zato ima pomisleke glede ustreznosti lokacije, za katero se podeljuje stavbna pravica. Izpostavil pa je tudi vprašanje stroškov vzdrževanja vseh teh lokacij in ali jih bo društvo zmoglo. Mihael Kasaš, ki je svoje mnenje  predstavil tudi kot pripadnik madžarske manjšine, pa je dejal, da koruza, ki je do zdaj rasla na tej parceli prinaša zaslužek, načrtovani objekti pa ga bodo odnašali. Po njegovem mnenju bi bilo treba Orbanu reči, da imamo dovolj stadionov. Torej, da če že, naj pridejo vlagatelji, ki bi bili pripravljeni vlagati v druge zadeve. Kutnjak pa svojega glasu na današnji seji občinskega sveta ni pojasnil.

Več na : www.vecer.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Nogometaši Nafte so v zaostali tekmi 19. kroga druge lige v Lendavi premagali Cherrybox24 Tabor Sežano s 3 : 1 (1 : 1) in se približali drugouvrščeni Dravi le na dve točki zaostanka.

Nafta je imela v prvem polčasu več priložnosti, eno od njih pa je za vodstvo domačih z 1 : 0 izkoristil Mateo Monjac. Kmalu za tem so gostje izenačili, ko je bil v 32. minuti po hitrem protinapadu uspešen Davor Škerjanc - 1 : 1. Po odmoru je vajeti v svoje roke oz. noge vzel domači napadalec Marko Roginić in Nafto znova popeljal v vodstvo že v 48. minuti - 2 : 1. Roginić je zmago Lendavčanov potrdil v 69. minuti s svojim drugim zadetkom - 3 : 1. Malce pred koncem srečanja je bil zaradi nevarne igre izključen vratar domačih Jurica Valentić, a je izid do konca ostal nespremenjen.

Nafta ima s to zmago sedaj 45 točk, kar je le dve manj od ptujske Drave (47), vendar bodo Lendavčani poleg domače tekme z Radomljami v soboto ob 14. uri  imeli v torek ob 19. uri še zaostalo tekmo 21. kroga s kranjsko Zarico, in to spet na domačem terenu. Če bodo slavili v obeh srečanjih, bodo z drugega mesta gotovo izrinili Dravo, ki bo ta konec tedna igrala samo eno tekmo. Nafta je srečanje s Taborom začela v postavi: Valentić, Leuštek, Živko, Šeruga, Malešević, Novinič kap., Oštrek, Osmanaj, Monjac, Vinko, Roginić.

Poleg obračuna Nafte in Tabora sta bili na sporedu še dve zaostali tekmi 19. kroga druge lige: Kalcer Radomlje - Fužinar Ravne Systems 1 : 1 in Brda - Roltek Dob 4 : 0. Ravno z vse boljšimi Brdi se bo v Vipolžah v nedeljo pomerila vodilna Mura.

VIR: Vesnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Ujel je najtežjo ribo in sicer 2,82 kg krapa.
Ribiška družina Lendava je ob Bukovniškem jezeru, kot uvod v letošnjo ribiško sezono, pripravila ribiško tekmovanje v športnem ribolovu s plovcem za naziv ribiški car 2018. Ribiška družina Lendava namreč že več kot 40 let pripravlja ribiško tekmovanje za naziv ribiški car, kar je za ribiče zelo vabljivo tekmovanje, kajti vsak bi rad postal in se kitil z nazivom ribiški car. Tokrat se je za naziv potegovalo kar 93 ribičev, ki so aktivni člani Ribiške družine Lendava.

S svojimi ribiškimi palicami, priborom in vabami pred tekmovanjem, so dobili štartna mesta in zasedli obrežje Bukovniškega jezera, ob lepem in sončnem dopoldanskem vremenu so namakali trnke in lovili ribe. Samo tekmovanje je potekalo v dveh delih, kajti ob vsakemu prijetju ribe so le-to pri tekmovalcu stehtali. Ribiško tekmovanje je potekalo po načelu ujemi - spusti.

Ob koncu tekmovanja so pri ribiškem domu ob Bukovniškem jezeru razglasili najboljše ribiče. Najprej so podelili prvih pet mest in sicer trije tekmovalci so prejeli pokale, vsi ostali pa praktične nagrade, katere so prispevali številni sponzorji, največ je bilo ribiške opreme. Najboljšim ribičem sta pokale in nagrade podelila predsednik Ribiške družine Lendava Jože Jerebic in župan občine Dobrovnik Marjan Kardinar.

Skupno so ribiči ujeli čez 18 kg rib, največ rib je ulovil Štefan Šandor in sicer 7,41 kilogramov. Prvo mesto je zasedel in postal ribiški car za letošnje leto Julian Lebar, ki je ulovil 2,82 kg težkega krapa, drugo mesto je zasedel Štefan Šandor, ki je ulovil 2,76 kg težko ribo, tretje mesto Renato Gyerek z 2,50 kg, četrto mesto Damjan Balažic z 2,04 kg in peto mesto Štefan Bedernjak z 2,00 kg.

Za vse ribiče, ki so se udeležili tekmovanja je bil najlepši trenutek, ko so na svečan način razglasili in oblekli novega ribiškega carja za leto 2018. Ta naziv si je letos prislužil ribič Julian Lebar iz Lendave, ki je ulovil najtežjo ribo. S posebno vabo je ulovil 2,82 kg krapa. Novega ribiškega carja je oblekel gospodar temeljne ribiške enote Dobrovnik Ivan Zadravec, pomagal pa mu je Atila Horvat. Najprej so carja oblekli z pelerino, na glavo so mu dali krono in v roko ribiško žezlo. Tako bo novi ribiški car skozi leto bdel nad ribiči Ribiške družine Lendava. Kot nagrado je ribiški car prejel pokal, praktično nagrado, priznanje in letno dovolilnico za ribolov. Kot je povedal ob prestižni nagradi se z ribištvom ukvarja že 25 let.

VIR: prlekija-on.net

Podrobnosti
Kategorija: Novice

JUDO KLUB LENDAVA Za lendavskimi judoisti je uspešen konec tedna.
Judoisti starostne skupine U-12 iz Judo kluba Lendava so minuli vikend nastopili na dveh tekmovanjih. V športni dvorani Stopiče so tekmovali za Pokal Novega mesta v judu 2018, v madžarskem Barcsu pa je potekalo 35. regionalno tekmovanje.

V dolenjski prestolnici se je na tatamijih borilo 190 tekmovalcev iz 29 klubov. Najboljši uspeh med mladimi lendavskimi judoisti je pripadel Tinaji Maučec, ki je zmagala v kategoriji do 44 kilogramov. Jakob Čeh je osvojil 5. mesto v kategoriji do 27 kilogramov, Gal Čeles pa do 38 kilogramov.
 
Na turnirju na Madžarskem, ki se ga je udeležilo 318 tekmovalcev iz 21 klubov, je bil Maj Mlinarič v kategoriji do 66 kilogramov prvi. Druga mesta so si izborili Jure Biro (do 36 kg), Mia Kovač (do 35 kg) in Maša Kulčar (do 52 kg). Na najnižjo stopničko pa je med judoisti Judo kluba Lendava stopila Ria Gabor v kategoriji do 34 kilogramov.

VIR: Vecer.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Trije igralci domov odnesli dve zmagi

V Lendavi, se je v nedeljo, 8. aprila 2018, odvil 3. turnir v badmintonu za igralce od 13 in do 17 let. Na turnirju je bilo moč opazovati mnogo zanimivih in napetih tekem posameznikov ter dvojic.

Badminton se je začel v Sloveniji igrati že leta 1955, ko so v Elanu začeli izdelovati prve loparje za badminton po nemškem vzorcu. Prvi badmintonski klub je bil ustanovljen leta 1956 v sklopu ŠD Papirničar v Vevčah v Ljubljani, njegov ustanovitelj pa je bil dr. Leander Bleiweis. Ta šport, ki ima v Sloveniji že 63-letno tradicijo, v svoje vrste privablja vse več mladih. Ti se velikokrat izkažejo na raznih tekmovanjih in turnirjih, tudi ta nedelja ni bila izjema.

Domači rezultati

Od domačinov sta bili najboljši Iva Koša in Kaja Litrop (kategorija do 13 let), ki sta bili četrti v dvojicah. Kaja Škrban in Maja Koman (kategorija do 17 let) sta v dvojicah, prav tako osvojili četrto mesto.

Ostali rezultati

V dvojicah sta bila najboljša Jaka Ivančič in Miha Masten (BK Branik), pri dekletih pa Taja Pipan (BK Medvode) in Maruša Vračar (BK Olimpija).

Pri fantih do 13 let je zmago osvojil Mark Koroša (BK Kungota), pri dekletih pa Anja Blazina (BK Ljubljana). V dvojicah sta bila najboljša Mark Koroša in Vid Koščak (BK Mirna), pri dekletih pa Anja Blazina in Ariana Korent (BK Ljubljana).

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na mestnem stadionu v Ravnah na Koroškem sta v 22. krogu druge državne lige svoje moči merili ekipi Fužinarja Ravne Systems in lendavska Nafta 1903. Predzadnje uvrščeni fužinarji niso bili kos razigrani Nafti 1903, ki se je v Lendavo vrnila s tremi točkami.

otem ko je deževje minulo soboto odneslo obračun z Zarico, so se Lendavčani nove zmage veselili na Koroškem. V mreži Fužinarja sta končali dve žogi, pod oba zadetka pa se je podpisal Mitja Novinić. Nekdanji up Milana je za zaostanek gostiteljev zadel že v peti minuti, slabih 20 minut pred zaključkom dvoboja pa zadel še drugič in potrdil nov komplet točk.

Srečanja si je v Ravnah na Koroškem ogledalo kakšnih 250 ljubiteljev nogometa. Proti Fužinarju je zaigral tudi Roginić, ki se je poškodoval na krajšem ogrevanju po odpovedanem srečanju z Zarico, iz česar je moč sklepati, da poškodba ni bila resnejša. Kljub temu, da je Nafta 1903 (natančneje Novinić), zabila dvakrat, je ta imela veliko več priložnosti za zadetke, a žoga nikakor ni želela prestopiti golove črte.

Da je srečanje bilo precej napeto priča tudi dejstvo, da je glavni sodnik Vojko Goričan podelil kar šest rumenih kartonov. Trije so romali k igralcem Nafte 1903 (Raduha, Zeljko, Leuštek) in trije igralcem domače ekipe (Verhovnik, Kukić in Rokavec). Nafta 1903 se trenutno nahaja na tretjem mestu prvenstvene lestvice z 42 točkami in dvema tekmama manj.

“Po zadnjem odpovedanem srečanju smo nekako izgubili tekmovalni ritem. Na vsak način smo, pred tremi domačimi srečanji, želeli doseči dober rezultat. Bilo je opazno, da smo nekoliko nesproščeni, na hipe celo živčni, predvsem v zaključnih akcijah, kjer smo dokaj dobro in lahko prišli do predložkov. Za nas je to bila pomembna tekma, nasprotnik se je boril na vse kriplje. Ni nam bilo lahko. Lahko bi rekel, da smo srečanje dobili skorajda rutinirano,” je povedal trener lendavske ekipe, Franc Fridl.

Pred ekipo so sedaj tri domače tekme, dve bosta zaostali srečanji. “Zavedamo se svojih kvalitet in domačega terena. Mi bomo to vedeli izkoristit in gremo tekmo po tekmo. Ne čutimo nekega posebnega pritiska. Je pa res, da se vedno lahko pripeti kaj nepredvidljivega. Tega nikoli ne moreš povsem izključiti, ampak če si pripravljen, te lahko preseneti manj stvari. Verjamem da mi smo pripravljeni in take možnosti s tem lahko znižamo na minimum,” je zaključil Fridl.

VIR: nafta1903.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

 Ogorčenje nad odpravo sklepa o odvzemu okoljevarstvenega dovoljenja. Inšpekcijska odločba izdana zato, da se omili pritisk na ministrstvo?

Odprava sklepa o odvzemu okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) upravljavcu sporne lendavske bioplinarne je za vse veliko razočaranje, obrazložitev tega ponižanje in vse skupaj sramota za inšpekcijo, za Arso in okoljsko ministrstvo, je po seji odbora za okolje in prostor lendavske občine ogorčeno sporočil predsednik Jožef Gerenčer.

Revizija postopkov

Odbor se je seznanil z odločbo ministrstva za okolje in prostor (MOP), s katero je to razveljavilo sklep Agencije RS za okolje (Arso) o odvzemu OVD, in s tem, da sta se lendavski župan Anton Balažek in okoljski inšpektor Tibor Hebar mudila pri glavni inšpektorici Dragici Hržica ter da potekajo intenzivni pogovori tudi z ministrico Ireno Majcen, sprejel pa je tudi več sklepov. Na osnovi tega bo občina zahtevala revizijo postopka, na osnovi katerega je MOP odpravil sklep o odvzemu OVD, in revizijo postopka, s katerim je bioplinarni bilo sploh izdano OVD.

To bi morali po sklepu vlade v začetku leta opraviti za vse naprave, ki predstavljajo večjo nevarnost za okolje. Sporna lendavska bioplinarna je namreč bila postavljena z omejitvijo, da se sme v njej predelovati samo zelena masa, toda sčasoma se je delno legalno in delno nelegalno spremenila v "sežigalnico" odpadkov biološkega izvora ter mulja iz čistilnih naprav. Odbor je tudi sklenil, naj občina od Arsa zahteva podatke, ali vodi še kakšne postopke, ki se nanašajo na območje lendavske občine, saj ne želijo, da bi bila lokalna skupnost še kdaj postavljena pred izvršeno dejstvo, da se soglasje izda okoljsko obremenjujočim napravam. Čeprav je realno zelo malo možnosti, da bi lahko bioplinarno v kratkem zagnali, je odbor vendar sklenil, da občina pri inšpekcijah poskuša doseči podaljšanje prepovedi oskrbe bioplinarne s surovino. Ta se namreč izteče konec aprila.

Zgodba ima ozadje

Dogajanje okoli bioplinarne je v javnosti povzročilo veliko vznemirjenje, hkrati pa poenotilo ljudi, da je treba zdaj delovati odločno in enotno. Igor Kolenko, član odbora za okolje in prostor, ki pa se pogosto javno izpostavlja s svojim mnenjem glede aktualnih vprašanj v lokalni skupnosti, je povedal, da se OVD ne bi smelo vrniti brez predhodno opravljene presoje vplivov na okolje, izpostavil pa je tudi, da so fermentorji polni digestata, ki ga je treba nujno odstraniti.

Ugotavlja še, da je naša zakonodaja polna lukenj, ki se jih zakrpa šele takrat, ko je škoda povzročena in nepopravljiva. "Tudi glas ljudstva je v tem primeru bioplinarne glas vpijočega v puščavi. Nikogar ne zanimajo zdravje ljudi, nepopravljivo onesnaževanje okolja, nevzdržen smrad, ki nas zastruplja. Očitno so pred vse postavili 'bolne' podjetniške interese. Čigave v resnici, pa bomo še izvedeli," je poudaril. Sam torej domneva, da deluje nekdo iz ozadja, ki pomembno vpliva na potek dogodkov.

"Takšna bioplinarna ne bi smela več delovati ne glede na to, kdo je njen lastnik"

Avtor: Majda Horvat . Preberi več na : Vecer.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

 V razpravo, ki bi morala biti predvsem strokovna, saj gre za standarde šolanja otrok, so se vpletla vprašanja o (političnih) razmerjih med obema manjšinama in večinskim narodom. Zlasti se je zapletlo pri pravicah šolarjev in dijakov madžarske narodnosti. Zakon je bil sicer na koncu sprejet, a je bilo izrečenih nekaj pomenljivih besed o domnevno prevelikem prilagajanju šolskega sistema manjšini.

Nova Slovenija Madžarov ni podprla

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je med drugim pripravilo zakonske spremembe, s katerimi bi natančneje definirali, kakšno znanje jezika morajo izkazovati zaposleni v dvojezičnih šolah v Prekmurju. Zahtevana raven se je dvignila, nove zakonske definicije pa opredeljujejo, da morajo madžarski jezik obvladati tudi nepedagoški delavci, denimo hišniki in kuharji ali kuharice. Nova je določba, da obe narodni skupnosti poslej k predšolskim in izobraževalnim programom podajata soglasje, medtem ko sta doslej izrekali mnenje. Nova je tudi zakonska obveza vseh osnovnih šol v Sloveniji, da učencem, pripadnikom obeh manjšin, organizirajo dodatni pouk materinščine.

Predstavniki Madžarov so v razpravi sicer poudarjali, da zakonodajne rešitve niso idealne. Zlasti dvojezičnost šol v Prekmurju je preživet izobraževalni model, so trdili. Razlika med pravicami Madžarov in Italijanov v Sloveniji je, da ima italijanska skupnost »prave« italijanske šole v italijanščini, medtem ko je v Prekmurju za Madžare madžarščina le eden od dveh jezikov. Obe ureditvi sta posledici mednarodnih dogovorov in dekretov, ki so bili na teh ozemljih sprejeti po drugi svetovni vojni.

Predstavniki madžarske narodne skupnosti s tem niso zadovoljni. Predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horváth je dal vedeti, da bi bila tudi za Madžare uvedba madžarskih šol boljša rešitev. Res pa je, da tudi manjšina na to še ni povsem pripravljena, je priznal poslanec madžarske manjšine László Göncz.

Do sprememb v manjšinski izobraževalni zakonodaji so bili skeptični na ravni občin, češ da dobivata manjšini preveliko moč. Ta bi lahko šla na škodo večinskega prebivalstva, zlasti zaradi prednosti pri zaposlovanju. Na pomurskem območju, ki se otepa z brezposelnostjo, je to neprijetna tema.

Med poslanci je visoko raven skepse do predlaganih sprememb izražala le poslanska skupina NSi. Njen vodja, Prekmurec Jožef Horvat iz NSi, je trdil, da povečujejo vpliv in moč madžarske samoupravne narodne skupnosti.

Čas ni naklonjen sožitju narodov

»Živimo v času, ko je na narodnostni plati zelo lahko proizvajati konflikte, ampak temu se ni mogoče izogniti,« je bil v pogovoru za Dnevnik odkrit Göncz. »Večina razprav je potekala mimo dejanske vsebine. Vse se je zapletlo pri določbi, da sta jezika, madžarščina in slovenščina, enakovredna,« je opredelil nevralgično točko. Göncz je zavrnil očitke, da si manjšina želi »madžarizacije« prostora, na katerem živi.

Več na : Dnevnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

 V današnji rubriki Obrazi prihodnosti se predstavljajo dijaki Dvojezične srednje šole Lendava. Med znanimi osebnostmi, ki so obiskovale to šolo, je tudi Peter Jaušovec, diplomirani inženir računalništva in informacijskih tehnologij. Svoje spomine in poglede na srednješolska leta je zaupal dijaški novinarski ekipi.

Peter Jaušovec je gimnazijo na Dvojezični srednji šoli Lendava obiskoval med letoma 1996 in 2000, zdaj pa že več kot deset let živi v Združenih državah Amerike, zaposlen je v računalniškem velikanu Microsoft. Peter je eden od mnogih, ki so se izobrazili v našem šolskem sistemu, potem pa ni bilo nikogar, ki bi se mu njegovo znanje zdelo dovolj koristno, da bi ga zaposlil. Ali pa je bilo malo drugače? Mogoče je bilo tako, da so njegove sposobnosti prej kot v Sloveniji opazili v daljnih ZDA in mu tam takoj ponudili službo. Še dobro, da pri nas takih, kot je Peter, ne opazijo, ker če bi jih, bi jih pekla vest, da so jim še eno brihtno glavo speljali drugi, tako pa…

Petrovi spomini na srednjo šolo so lepi: »Na srednjo šolo imam dobre spomine, sicer pa me je že od nekdaj zanimalo računalništvo in sem točno vedel, kam bom šel po srednji šoli. Kakih posebnih spominov sicer nimam oziroma se trenutno ne spomnim, na sploh pa so bila ta leta večinoma lepa.« Seveda, Peter je eden od tistih, ki so ves čas vedeli, kaj hočejo. V šolo je veliko teže hoditi tistim, ki tega ne vedo, zato v šolanju v resnici ne vidijo pravega smisla, šolske klopi so jim muka in muka so sami sebi. Muka so jim tudi profesorji, predvsem tisti strogi, Peter pa se spominja prav teh, in to s simpatijo, četudi je vmes padel kakšen popravni izpit. A taki, kot je Peter, ne iščejo krivde za lasten neuspeh kar naprej pri drugih. »Vsi profesorji so mi ostali v lepem spominu. Čeprav je bilo tudi nekaj slabih ocen in popravnih izpitov, se je vse dobro izšlo in vsi so bili vseskozi korektni. Spomnim se profesorice Lijane Hanc Krapec, ki je vsaj nekatere uspela prepričati, da je beseda 'nehče' čista lendavščina in naj namesto nje uporabljamo nekdo. Profesorica Marija Gaál, ki je bila tudi moja razredničarka, pa nas je naučila, da je Kanada severno od Združenih držav Amerike in ne 'nad' njimi, saj je nad Ameriko samo nebo.«

Peter pravi, da iz srednješolskih časov najbolj pogreša brezskrbnost. Takrat so bili vsi prepričani, da se jim godi hudo kot nikomur drugemu ne, delali so velike probleme iz nepomembnih stvari, za nazaj pa zdaj vidi, da so bila ta leta čista idila. Nikoli ne bi obiskoval druge srednje šole. Vprašam ga, ali bi se še enkrat vpisal na Dvojezično srednjo šolo Lendava, in on odgovori: »Seveda! Nikdar nisem bil ljubitelj vožnje z avtobusom ali vlakom, tako da je bilo obiskovati srednjo šolo v domačem mestu najboljša izbira.«

Po srednji šoli je odšel študirat računalništvo in informatiko na Univerzo Maribor. Da bo študiral prav to, je vedel že dolgo, od nekdaj se je zanimal za računalništvo, tako da je bila odločitev za študij in kasnejšo kariero enostavna. To, da ve, kaj hoče, so opazili tudi drugi in še preden je končal študij v Mariboru, je dobil ponudbo iz podjetja Microsoft ter se že nekaj mesecev po diplomi preselil v mesto Redmond v zvezni državi Washington v ZDA.

Glede na to, da je v ZDA že tako dolgo in tako daleč od doma, da prihaja na obisk v Slovenijo in Lendavo le redko, sem ga vprašala, če bi se kdaj vrnil. Odgovoril je, da mogoče, vendar težko verjame, ker se je po desetih letih življenja tam že preveč privadil na tamkajšnji ritem in stvari, ki so na drugi strani oceana v marsičem drugačne kot tukaj v Sloveniji. Človek se po toliko letih enostavno navadi – oziroma odvadi.

Mentor šole: Štefan Kardoš, Dnevnikov mentor: Matjaž Terzič

VIR: Dnevnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Mpst povezuje severniin južni del lendavske občine, cesta pa je najkrajša pot od Madžarske prek Slovenije do Hrvaške. Gradnja bo trajala štiri mesece.

Zaradi dotrajanosti mostu čez Ledavo med krajema Benica in Pince-Marof se je junija 2015 na njem zgodila nenavadna prometna nesreča, ki bi se lahko končala tragično za mladoletnika, ki je sedel ob vozniku. Leseni ploh, ki ni bil pritrjen, je namreč prebil sprednji motorni del avtomobila in se zaril v kabino, pri tem pa je mladoletnemu sovozniku dvakrat zlomil golenico.

Krajevna skupnost (KS) Pince-Marof - Benica je pred tem večkrat opozarjala na slabo stanje mostu tako lendavsko občino, podjetje Eko-park, ki je bil vzdrževalec mostu, in Svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu, nazadnje le štiri dni pred to nesrečo, vendar posluha ni bilo, po nesreči pa so krajani dobili zagotovilo, da bo obnova mostu uvrščena med prednostne naloge občine. Pred kratkim je lendavska občina objavila javno naročilo za izbiro izvajalca gradnje nadomestnega mostu, saj temeljita obnova starega, po katerem ne bi smela voziti vozila z maso, večjo od 7,5 tone, ne bi bila racionalna. Te prepovedi v resnici niso upoštevali traktorji s težkimi prikolicami in tako kot pred omenjeno nesrečo tu vozili še naprej. Po nesreči je bil most zaprt mesec in pol, v tem času pa je upravljavec zamenjal dotrajane plohe in jih znova pritrdil ter most spet odprl za promet.

Vrednost projekta gradnje novega mostu je ocenjena na 450 tisoč evrov. Novi most bo iz jeklene konstrukcije na dveh opornikih na robovih bregov in ne bo imel stebrov v strugi, ki bi ovirali pretok Ledave. Korito pod mostom bo tlakovano s kamnom v betonu, z ene strani pa bo imel tudi poseben hodnik za pešce in kolesarje. Zanje naj bi bil zagotovljen prehod čez Ledavo tudi med gradnjo mostu, preostali promet pa bo potekal po obvozu, kar pomeni, da bo pot daljša za petnajst kilometrov. Gradnja mostu bo trajala približno štiri mesece.

»Most je pomembna povezava med južnim in severnim delom občine in tudi pomembna povezava z avtocesto za krajane Benice,« je povedala Branka Bensa, predsednica KS Pince-Marof - Benica. Spomnila je tudi, da je bil ob velikih poplavah Mure v sedemdesetih letih most ključnega pomena za reševanje ljudi, živali in premoženja in da je na to treba misliti tudi sedaj zaradi vprašanja vzdrževanja varovalnih nasipov ob Muri v prihodnje. Nasipi, ki varujejo slovensko stran, so namreč zaradi nove meje s Hrvaško ostali na hrvaški strani. Domačini pa tudi opažajo, da se med turistično sezono tod vozi vse več tujcev, saj jih navigacija vodi po najbližji poti iz Madžarske proti Hrvaški. V Pincah zapustijo avtocesto ter zavijejo proti Pince-Marofu in Benici, prečkajo omenjeni most čez Ledavo ter nadaljujejo pot proti Hrvaški.

VIR: Vestnik.si