Od konca junija, kar sovpada z obiskom uprave Save v Lendavi in prodajo tamkajšnjih term, je bremen prosta tudi parcela, ki je v Lendavi predvidena za nogometno akademijo.
Prodajo Term Lendava v lasti družbe Sava Turizem je tako mogoče povezati s projektom gradnje infrastrukture za delovanje nogometne akademije. Zadnje dni junija je namreč bila brisana plomba na štiri hektarje velikem kmetijskem zemljišču v lasti podjetja Sava Turizem, ki je sosednja parcela obstoječega turističnega kompleksa v smeri proti vasi Trimlini. Obremenitev te nepremičnine, ki sicer znaša 13,9 milijona evrov, so imele tri banke, in sicer Abanka, Sberbank in Gorenjska banka. Kot smo že poročali, je lastnica naslednje parcele v velikosti skoraj petih hektarjev lendavska občina. Aprila je namreč župan Anton Balažek s predsednikom Nogometnega društva Lendava 1903 Gáborjem Végom sklenil pogodbo o podelitvi stavbne pravice. Druga pogodba, sklenjena februarja med občino in društvom, pa se je nanašana na podelitev stavbne pravice za zemljišče v velikosti dobrih šestih hektarjev ob Dvojezični srednji šoli Lendava.
Namesto kmetijskih zemljišč, bogata nogometna infastruktura
Nogometna akademija naj bi torej infrastrukturo imela na dveh lokacijah. Dve nogometni igrišči z umetno travo za vadbo in za tekme mlajše selekcije pri srednji šoli ter osrednje igrišče na lokaciji za Termami Lendava. Tukaj naj bi stal objekt za upravne prostore s prenočišči oziroma dijaškim domom ter tri velika nogometna igrišča, eno od teh pa bi imelo tudi tribuno. Čeprav gre za kmetijska zemljišča, je območje med Termami Lendava in vasjo Trimlini v prostorskih dokumentih občine že namenjeno za turistično in športno dejavnost.
Več o prodaji Term Lendava pa si lahko preberete na spodnji povezavi:
https://www.vestnik.si/neuradno-terme-lendava-v-madzarskih-rokah-6518543
VIR: Vesnik.si / Foto Vecer.com
Zanje naj bi se zanimala tako slovenski kot madžarski kupec, a naj bi slednji ponudil dva milijona evrov več.
To, da se v pomurskem delu Savinega turizma nekaj dogaja, je bilo jasno že zgodaj spomladi. Takrat so nas dobri poznavalci razmer znotraj pomurskih term opozorili na spremembo pri vpisu zastavnih pravic oziroma hipotek na premoženju posameznih term znotraj Save turizma. Zanesljivi viri so nam potrdili, da je sicer s hipotekami obremenjeno premoženje Term Lendava prosto vseh bremen in da so bile zastavne pravice iz Lendave prenesene na premoženje Term 3000.
Dva ponudnika
To je bil eden od glavnih indicev, ki je nakazoval, da se bodo Terme Lendava prodajale. Neuradno smo tudi izvedeli, da sta se za Terme potegovala dva ponudnika. Eden naj bi bil domači, drugi pa iz sosednje Madžarske. Razlika v ponujeni ceni med domačim in tujim kupcem na bi bila dva milijona evrov. Madžarski kupec naj bi ponujal osem milijonov evrov. Kljub prizadevanjem, ne nam in ne dobrim poznavalcem, domačega ponudnika ni uspelo identificirati, saj naj bi za njim stal konzorcij s poštnim predalom. Prav tako zaenkrat nimamo uradne potrditve, ali je bila sklenjena pogodba o prodaji Term Lendava madžarskemu kupcu. Odgovore odnosov z javostmi s Sava Hotels & Resorts namreč še čakamo.
Zamenjati niso smeli niti žarnice
Prav tako o domnevni prodaji uradno niso seznanjeni zaposleni, a so nam potrdili, da je med njimi že znano, da je predpogodba glede prodaje Term Lendava že podpisana. Prav tako so že dlje časa slutili, da bodo terme prodali, saj so jim letos finance močno skrčili, v obnovo namreč niso ničesar vlagali, zamenjati naj ne bi smeli niti žarnice.
Nič več strateška naložba države
Zgodba z lendavskimi Termami je nekoliko nenavadna in v nasprotju z napovedmi vlade pred nekaj leti. Takrat je Družba za upravljanje terjatev bank, na katero je bilo preneseno premoženje prezadolžene Save, začela iskati ustreznega in kompetentnega kupca. Vlada je takrat z gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom na čelu Savo turizem uvrstila med strateške državne naložbe, ki niso naprodaj. Očitno Slovenski državni holding, kot upravljalec državnih naložb (tudi strateških), nima kapitala za dokapitalizacijo Save Turizma, zato ta rešuje svojo zadolženost z odprodajo premoženja. Zanimivo, da se to ponovno dogaja v Pomurju. Prodajati so namreč začeli zdaj, ko več ni pogojev za izčrpavanje in pretok akumulacije.
VIR: Vesnik.si
V soboto, 7. julija, se je s koncertom prekmurske skupine Ethnotrip nadaljevalo živahno dogajanje, ki v okviru festivala Poleti v Lendavo zapolnjuje dneve in večere malega pomurskega mesta. Skupina, ki navdih za svojo glasbeno ustvarjanje črpa iz slovenske in tuje ljudske glasbe, je med drugim predstavila tudi svoje prve povsem avtorske skladbe.
Na grajskem dvorišču pa se pričenja niz nedeljskih popoldnevov pod skupnim imenom Chill on the Hill, zaznamovanih s sproščenim klepetom v kavarniškem vzdušju, ki ga je tokrat popestril DJ Nitze s svojim glasbenim izborom.
Gledališka in koncertna dvorana Lendava je gostila izvrstne glasbenike, ki jih je pred skoraj desetletjem združila ljubezen do etno glasbe. Navdih so našli v bogati zakladnici glasbe iz Slovenije, Madžarske, Hrvaške, Makedonije, Srbije, Bosne, Velike Britanije in Rusije, preigravanje ljudskih napevov pa so hitro nadgradili z ustvarjanjem priredb in kasneje avtorskih del.
Na tokratnem koncertu v rodnem Prekmurju so predstavili tudi pet povsem avtorskih skladb, ki predstavljajo nov korak v njihovem ustvarjanju in bodo jeseni izšle na njihovem tretjem albumu. Skupina sodeluje s priznanimi pomurskimi poeti, naj omenimo Štefana Kardoša, Ferija Lainščka in Mojco Šipek, katerih poezija kar kliče po uglasbitvi v slogu, kakršnega je zgradila skupina Ethnotrip.
Vokalistka Tjaša Šimonka, katere lirične interpretacije odlikuje izjemen glas, ter instrumentalisti Miha Kavaš, Primož Kramberger, Aleksander Varga in Tomi Došen so na tokratnem dobro obiskanem koncertu očarali s pravo glasbeno poslastico, ki bo poslušalcem zagotovo še dolgo ostala v ušesih in predvsem v duši.
Več kot uspešno pa so utrli pot tudi vsem naslednjim skupinam, ki se bodo to poletje še predstavile na tem odru.
VIR: tv-as.si
Dvojezična srednja šola Lendava
Tudi vseh petnajst dijakov, ki so poklicno maturo opravljali na Dvojezični srednji šoli Lendava, je bilo uspešnih. Vseh 23 točk sta zbrala dva dijaka Eva Jerebic in Filip Kóša, točko manj pa ima Martina Hozjan, vsi trije so s tem postali zlati maturantje in bodo prejeli maturitetno spričevalo s pohvalo. Na šoli pa so dobili novih 11 kemijskih tehnikov ter dva strojna tehnika Poklicno tehniškega izobraževanja (PTI) in dva ekonomska tehnika PTI.
Zaključni izpit pa je opravljalo 16 dijakov v štririh različnih programih. Dosegli so sto odsoten uspeh, ena dijakinja pa je dosegla maksimalno število točk 5 v programu Gastronomske in hotelske storitve.
Že zdaj dobivajo veliko vlog za zaposlitev iz Hrvaške, po 1. juliju jih pričukujejo še več. Pri njih delajo še Madžari in Anglež, med keramičarji tudi ženske.
V času velikega pomanjkanja delovne sile, še posebej za delo v gradbeništvu, je obmejni položaj s Hrvaško in Madžarsko pomembna prednost za podjetje. To ugotavlja tudi Sabina Sobočan, direktorica družbe Varis Lendava, katere osnovna dejavnost je proizvodnja dokončanih kopalnic. Splošna gospodarska rast in pospešena stanovanjska gradnja v zadnjih dveh letih sta skokovito povečali obseg dela, zaradi česar so v podjetju Varis tudi pospešeno zaposlovali. Lani so na novo zaposlili 80 delavcev različnih profilov in letos še 30, ti pa prihajajo na delo v Lendavo tudi iz Hrvaške in Madžarske. V celotni skupini Varis je zdaj zaposlenih 253 delavcev, potrebe po delavcih pa so še vedno velike. "Takoj bi zaposlili pet keramičarjev, pet monterjev, tri do pet zidarjev, približno pet pleskarjev, dva elektroinštalaterja, dva varilca ter od pet do deset delavcev brez poklica za delo v betonarni," je povedala Sobočanova, ki je vodenje družbe prevzela januarja 2015 ter s svojim stilom vodenja ter poslovnimi odločitvami dobro izkoristila priložnosti, ki jih je prinesla splošna konjunktura za rast podjetja.
Ustanoviti želijo svojo, Varis akademijo
Konec junija se iztečejo omejitve glede zaposlovanja hrvaških delavcev v Sloveniji. Kaj bo prost pretok delovne sile s Hrvaško pomenil za vaše podjetje?
Vsekakor bo to imelo zelo pozitivne učinke, saj bodo s prostim pretokom delovne sile odpadli zdajšnji dolgotrajni postopki, ki smo jih morali opraviti, preden smo sploh lahko zaposlili hrvaškega delavca. Najprej smo morali na zavodu za zaposlovanje preveriti, ali ni morda med iskalci zaposlitve kdo s poklicem, ki ga iščemo, in na osnovi tega smo lahko zaprosili za izdajo delovnega dovoljenja. To je potem trajalo mesec ali dva, mi pa smo delavca potrebovali takoj.
Že zdaj prejemamo veliko število vlog iskalcev zaposlitve iz Hrvaške, zaradi znanih omejitev pri zaposlovanju pa so doslej delo iskali pri nas predvsem delavci za delo v proizvodnji. Prepričana sem, da bomo v prihodnje postali zanimivi tudi za višje izobražen kader, na primer za inženirje, projektante, komercialiste in druge.
Kako večnacionalnost delavcev vpliva na delovno vzdušje v proizvodnji?
Mislim, da pozitivno. Skupaj delajo Hrvati, Madžari in Slovenci, imamo pa tudi Angleža, in prav zanimivo se je sprehoditi po proizvodnji ter slišati to komunikacijo v različnih jezikih. Večjezičnost pa je lahko tudi priložnost za zaposlene za učenje še drugega jezika.
Pozitivne učinke prinaša tudi zastopanost obeh spolov, saj gre za dopolnjevanje moških in žensk, torej različnih energij v delovni sredini. Ženske so tudi sicer s svojo natančnostjo in marljivostjo lahko zelo dobre v pregovorno moških poklicih, torej kot keramičarke ali pleskarke ali za fugiranje keramičnih ploščic.
Našteti poklici sodijo tudi med najbolj deficitarne pri nas. Kako vam uspe najti te delavce?
"Res v podjetju ves čas iščemo keramičarje, pleskarje, varilce in zidarje, vendar na trgu dela teh delavcev zelo primanjkuje. Zato smo se odločili za aktivno delovanje pri pridobivanju tega kadra. Lani smo sklenili dogovor in podpisali pogodbo z zavodom za zaposlovanje ter Ljudsko univerzo za izvedbo izobraževanja po programu Osnove polaganja keramičnih oblog. Strokovne delavce na zavodu smo prosili, da najprej poiščejo med iskalci zaposlitve tiste, ki jih ta poklic sploh zanima, v program prekvalifikacije pa so se vključili šele po tem, ko so tudi po ogledu naše proizvodnje ostali pri svoji odločitvi. V program izobraževanja, ki se je izvajal v marcu in aprilu 2018 in katerega praktični del je potekal pri nas v podjetju, se je vključilo 14 žensk in en moški. V tem letu načrtujemo še enak program izobraževanja za pleskarje.
Stike smo navezali že tudi s srednjo gradbeno šolo iz Maribora, s katere so nas tudi obiskali in si pogledali proizvodnjo. Prijetno sem bila presenečena ob informaciji, da se je pri njih zelo povečal vpis v prvi letnik za poklica keramičar in zidar, zdaj pa razmišljamo, kako bi lahko pri nas organizirali izvajanje praktičnega učenja. Prakso smo že tudi omogočili dvema učencema, ki zdaj na lendavski srednji šoli končujeta izobraževanje za pečarja, in smo jima ponudili tudi možnost zaposlitve pri nas. V sklopu teh aktivnosti in z namenom, da ustanovimo svojo, Varis akademijo, smo že tudi začeli izvajanje mentorstva za mlade, ki se bodo po končani šoli zaposlili pri nas, prav tako pa bodo delavci pred upokojitvijo postali mentorji nekomu, ki bo prevzel njihovo delo. V okviru akademije bomo izvajali tako interna usposabljanja kot usposabljanja z zunanjimi partnerji, pozornost pa bo bomo namenili tudi karierni in osebnostni rasti vsakega posameznika.
Ob plači tudi druge nagrade in dodatki
Dober kader pa je mogoče zadržati ali ga pridobiti tudi z dobrimi plačami. Kakšna je povprečna plača v Varisu?
Maja je povprečna bruto plača znašala 1490 evrov, torej je bila nekoliko pod republiškim povprečjem in nad povprečjem plač v gradbeništvu. Plača pri nas je sestavljena iz fiksnega dela, ki je odvisen od obsega dela in zahtevnosti nalog na delovnem mestu, ter iz variabilnega dela, ki se lahko mesečno spreminja in jo določa nadrejeni. Vemo, da vsak hodi v službo zato, da si zasluži plačo, saj se od tega živi, ob tem pa je vendar pomembno tudi zagotavljanje varnosti. Torej da delavec ve, da so plačani vsi prispevki, da prejme regres za letni dopust - tudi letos ga bomo izplačali v maksimalni višini -, da bo prejel nagrado za poslovno uspešnost preteklega leta in ob koncu leta še božičnico, med letom in ob koncu leta pa dobijo izplačan tudi dodatek za prisotnost. Na osnovi lanskih dosežkov in priznanj pa smo zaposlenim letos izplačali še posebno nagrado. Ob plači so torej za zaposlene pomembni tudi urejeno delovno okolje in ugodnosti, ki jih omogoča delodajalec. Pripravljamo tudi neformalna druženja in razne pozornosti na primer ob rojstvu otroka, zaposlenim, ki imajo otroke, stare do 15 let, pa pred novoletnimi prazniki podarimo za vsakega tudi vrednostni bon v višini 40 evrov.
Več na: Vecer.com / Foto Jože Pojbič
Stolp Vinarium Lendava je pred nekaj urami obiskala doslej najstarejša obiskovalka Radica Oblak, ki bo septembra dopolnila 105 let.
Vesela, da je obiskala lendavski konec in bila na vrhu stolpa, je Radica v spremstvu hčere in prijateljev brez zadržkov privolila tudi v fotografiranje.
"Če me pripeljejo, pridem spet naslednje leto!" je dejala ob odhodu Radica, ki zadnjih 8 let živi pri hčeri na Bizeljskem in ima 5 vnukov, 11 pravnukov ter 2 prapravnuka.
VIR: POmurec.com / Foto : Vinarium
LindArt je dolgoletni projekt Galerije-Muzeja Lendava, v okviru katerega smo v več kot dveh desetletjih gostili okoli 130 mladih umetnikov iz različnih koncev sveta. Letošnji LindArt prinaša povsem prenovljeno vsebinsko zasnovo, ki bo mestu prinesla svojevrstno galerijo kipov na prostem. Namesto desetdnevnega skupnega likovnega ustvarjanja v parih, kakor je bila tradicija prejšnjih let, bodo letos v okviru LindArta mladi kiparji pod budnim očesom svojih mentorjev ustvarjali vsak po ves mesec. Ustvarjena kiparska dela pa bodo razstavljena v mestnem parku.
Prvi kipar je Balász Sárkány, ki ustvarja pod mentorstvom profesorja Colina Fosterja. Oba prihajata iz univerze v madžarskem mestu Pécs. V nadaljevanju ustvarjanja, ki bo potekalo do konca septembra, bodo Madžara zamenjali mladi kiparji iz likovnih akademij v Ljubljani, Budimpešti, Bratislavi in Zagrebu. Udeleženci LindArta bodo kiparili in ustvarjali v različnih materialih, poleg uvodnega kamna se nam obetajo tudi kipi iz poliestra, inoksa, železa in betona. Umetniki bodo delovali na grajskem dvorišču in v prostorih nekdanje meščanske šole pod lendavskim gradom.
Da bi ustvarjalno delo približali domačinom in obiskovalcem mesta, pripravljamo tudi mesečna srečanja z mladimi umetniki in profesorji.
Srečanje z Balázsom Sárkányom bo v četrtek, 5. julija 2018, ob 18. uri v prostorih nekdanje meščanske šole.
Vsi vljudno vabljeni, da se udeležite srečanja z umetnikom!
VIR: gml.si
Pred 110. leti je bilo ustanovljeno gasilsko društvo Dolga vas pri Lendavi, ki spada pod okrilje Gasilske zveze Lendava. Pred 110 leti so se vaščani Dolge vasi odločili in ustanovili gasilsko društvo z namenom, da bo obvarovali vas pred ognjenimi zublji in drugimi naravnimi nesrečami.
V tistih časih, ko je bilo gasilstvo še v povojih, so gasilci uporabljali vedro z vodo in gasilsko metlo za gašenje, danes pa uporabljajo sodobno gasilsko tehniko gašenja in reševanja. Še vedno pa se je v gasilstvu ohranilo, da ob požarih in naravnih nesrečah pomagajo sočloveku.
Svečanega praznovanja ob 110 letnici gasilskega društva so se, poleg gasilcev iz Gasilske zveze Lendava udeležili tudi gasilci sosednjih zvez.
Ob praznovanju društva so pripravili povorko, v kateri so sodelovali gasilci, praproščaki in gasilska vozila. V začetku slovesnosti je vse zbrane pozdravil predsednik PGD Dolga vas Robert Horvat, mlajši, ki je dejal, da so dolgovaški gasilci ponosni na svoje prednike, ki so pred 110 leti ustavili gasilsko društvo, ki je v tem obdobju delovanja skrbelo za požarno varnost, za posodobitev gasilske opreme, izobraževanja in usposabljanja, skratka postavilo pomembne mejnike, v isti sapi se je zahvalil ustanoviteljem društva, ki so pripomogli k delovanju društva.
Ob praznovanju društva so se dolgovaški gasilci zbrali na slavnostni seji, kjer so najzaslužnejšim gasilcem podelili zahvale. Društvo je ob tem visokem jubileju prejelo iz rok namestnika poveljnika Civilne zaščite za Pomurje Primoža Senčarja srebni znak Civilne zaščite.
VIR: Vesnik.si / Foto : Jože Žerdin
Na Bukovniškem jezeru potekal 2. Otroški kraparski tabor, ki ga je organizirala kraparska sekcija iz Ribiške družine Lendava. Tabora se je udeležilo kar 14 mladih ribičev.
Z izvedbo 24-urnega kraparskega tabora za mlade ribiče želijo člani kraparske sekcije Ribiške družine Lendava motivirati mlajše generacije nad športnim ribolovom ter hkrati vzpodbuditi moralne vrednote do narave, okolja, rib in ostalega vodnega življenja. Pred začetkom ribolova so člani kraparske sekcije pripravili program skozi katerega so mladi ribiči spoznali Bukovniško jezero, vrste rib v Bukovniškem jezeru in način športnega ribolova Catch & Release.
Po zajtrku so se mladi ribiči razvrstili v skupine, kjer so po sklopih spoznavali in se učili vseh tehnik krapolova. Predstavljena jim je bila celotna kraparska oprema; od šotorja, ležalnika, palic, stojala za palice, blazine oz. bazena, carp sackov, podmetalk, vreč za vaganje, do najmanjšega drobnega pribora, ki se največ uporablja pri omenjenem načinu ribolova.
"Mladi ribiči so se naučili več različnih načinov vezanja trnkov glede na vrste vab, ki se uporabljajo; glede na strukturo dna v vodi, kjer se izvaja krapolov ali drugih dejavnikov, ki poglavitno vplivajo na izbiro najustreznejšega načina," je dejal predsednik kraparske sekcije Ribiške družine Lendava Denis Čolnik.
S pomočjo akvarijev so otroci spoznali delovanje in obnašanje različnih navez v vodi, hkrati so naveze morali izdelati tudi sami. Videli so lahko kako se topijo razni PVA sistemi, kako dejansko vaba izgleda v vodi, kako se razne vabe topijo, obenem pa so pridobili veliko ključnih nasvetov s prve roke članov kraparske sekcije.
Preko krme za ribe so mladi ribiči spoznali precej vrst hrane, obenem pa so pridobili veliko znanja o tem, v kakšnih pogojih je posamezna izbira najbolj zanimiva za določeno vrsto ribe. Tudi ribe so se nasitile, saj so se mladi ribiči med drugim naučili pravilnega hranjenja s fračo, kobro, spombom in med drugim tudi z daljinskim čolnom.
Ob osvojenem znanju iskanja najbolj primerne lokacije za ribolov s pomočjo markerja ali deeperja so mladi ribiči praktično spoznali celoto krapolova, ki se je pričel po kosilu. Pod budnimi očesi članov kraparske sekcije so mladi ribiči krapolov izvajali sami, le tu in tam je bil potreben le še kakšen nasvet ali majhna pomoč.
"Ob vsaki ujeti ribi je bilo veselje otrok neizmerno. Občudovanja vredno je bilo opazovati lepo ravnanje z ribami mladih ribičev, ki so prejeto znanje v dopoldanskem času pridno koristili do nedeljskega jutra. Tudi spanje v šotorih, na ležalnikih, je bila otrokom zanimiva izkušnja," je še dejal Čolnik.
VIR: Vesnik.si / Foto Denis Čolnik
Sporno je financiranje Turistične zveze Lendava vabi. V Občini Lendava pozdravljajo odločitev murskosoboškega sodišča.
"Z uvedbo preiskave v zadevi financiranja turizma v občini Lendava sta seznanjena tako župan kot Občina Lendava. Uvedba preiskave se nam zdi v redu, saj želimo, da se zadeve čim prej in v celoti razčistijo. Uvedena preiskava namreč daje možnosti, da se še enkrat potrdi, kar so dokazali že dosedanji postopki, da so bile dosedanje odločitve, ki so jih sprejeli pristojni organi odločanja, korektne." Tako so se v Občini Lendava odzvali na uvedbo sodne preiskave proti županu Antonu Balažeku.
Zaradi financiranja občinskega društva Turistična zveza Lendava vabi (TZLV) proti županu Občine Lendava Balažeku namreč poteka sodna preiskava. V preiskavi bo murskosoboško okrožno sodišče ocenilo, ali je kriminalistom in tožilcem uspelo zbrati dovolj dokazov, da je Balažek zlorabil svoj položaj, ko je TZLV omogočil pridobitev denarnih sredstev. Če bodo sumi v preiskavi dozoreli v trdne dokaze, lahko tožilstvo proti županu vloži obtožnico zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.
VIR: vecer.com / Foto: ANNR
Več v novem Vestniku.
Kralj Matjaž – mecen in vojak je naslov razstave, ki so jo odprli v avli lendavske gledališke in koncertne dvorane. Razstavo so pripravili v sklopu dogodkov ob spominskem letu kralja Matjaža, oziroma po madžarsko Matyasa Kiralyja.
Ob Hiši Madžarov, ki pripravlja dogodke ob spominskem letu kralja Matjaža, sta pri organizaciji razstave sodelovala še Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost in Knjižnica – Kulturni center Lendava. Na ogled bo do 20. julija.
V kulturnem programu je nastopila glasbena skupina, ki izvaja srednjeveško glasbo Hirës Pannonia Regizenei Együttes. Predsednik Sveta Pomurske madžarske samoupravne skupnosti in poslanec v državnem zboru Ferenc Horvath je spomnil, da je kralj Matjaž še ena od vezi med obema narodoma, saj je bil kralj tako Madžarov, kakor tudi Slovencev. Razstavo sta predstavila direktorica Hiše Madžarov, ki izvaja Spominsko leto kralja Matjaža, Krisztina Csibi in Gergely Buzas, direktor Muzeja Matyas Kiraly. Odprl jo je državni sekretar za narodno politiko madžarske vlade Arpad Janos Potapi.
Kralj Matjaž je med Slovenci - pa tudi na madžarskem, hrvaškem, češkem in še v nekaterih sosednjih državah - junak ljudskih pripovedk z zgodovinskim ozadjem. Legenda pravi, da spi na Koroškem pod goro Peco.
Kralj Matyas Hunyadi je živel v poznem srednjem veku. Bil je humanistično izobražen vladar in nadarjen vojskovodja, ki se je spopadal s Turki. Ti so v tistem obdobju vse bolj ogrožali Ogrsko, Avstrijo in Češko, s tem pa tudi naše kraje. Živel je med leti 1443 in 1490, kralj pa je postal pri svojih štirinajstih letih.
VIR: Vecer.com / Foto Jože Gabor
V Lendavi trenutno poteka že 22. Mednarodna likovna kolonija mladih umetnikov LindArt, ki bo trajala do 15. julija in na kateri letos sodeluje šest umetnikov iz Hrvaške, Madžarske, Srbije in Slovenije.
Novost letošnjega LindArta je tudi kolonija LindArt junior, ki temelji na grafičnih tehnikah. V njenem okviru ustvarja devet udeležencev iz 6. do 9. razreda DOŠ I. Lendava. Obe koloniji se odvijata na nekdanji DOŠ II. Lendava, kjer bo 14. julija, na dan zaključka kolonije LindArt junior, ob 20. uri tudi priložnostna razstava nastalih del. Razstavo bo odprla umetnostna zgodovinarka dr. Katarina Mohar.
Udeleženci 22. LindArta so Ivana Bajcer iz Hrvaške, Laura Hosszú z Madžarske, Alja Košar in Maša Mlinarič iz Slovenije, Mario Romoda s Hrvaške in Suzana Vulović iz Srbije, ki ustvarjajo pod umetniškim vodstom Dubravka Baumgartnerja iz GML. Na LindArt junior pa sodelujejo šestošolci DOŠ I. Lendava Luka Činč, Lana Čizmašija, Lea Goričanec, Črtomir Kelenc, Rory Milaković in Tija Sakač, Nejc Nagy iz sedmega razreda DOŠ I. Lendava ter Rika Milaković in Jan Nagy iz devetega razreda DOŠ I. Lendava. Njihova mentorica je Dora Bakek iz Hrvaške.
LindArt je poseben po ustvarjanju v parih, likovni umetniki namreč običajno ustvarjajo samostojno v svojih ateljejih in niso vajeni timskega dela, na koloniji LindArt pa vsak izžreba svojega umetniškega partnerja. Tako se preizkusijo v delu v tandemu, ki terja od njih obilo inovativnega razmišljanja in ustvarjalnosti. Nekateri pari so nad izkušnjo tako navdušeni in kompatibilni, da tudi kasneje sodelujejo in skupaj razstavljajo. Namen delavnice LindArt junior pa je tudi iskanje talentov – morda je med mladimi ustvarjalci kakšen bodoči akademik ali likovni pedagog.
Doslej se je kolonije udeležilo nekaj več kot 120 mladih ustvarjalcev iz različnih koncev sveta: Slovenije, Madžarske, Hrvaške, Slovaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Italije, Romunije, Avstrije, Francije, Izraela, Poljske, Čila, Španije, Nemčije, Irske, Kanade, Brazilije, Latvije, ZDA, Japonske, Singapurja, Moldavije, Tajske, Argentine, Velike Britanije itd.
VIR: Telex.si