V Lendavi trenutno poteka že 22. Mednarodna likovna kolonija mladih umetnikov LindArt, ki bo trajala do 15. julija in na kateri letos sodeluje šest umetnikov iz Hrvaške, Madžarske, Srbije in Slovenije.

Novost letošnjega LindArta je tudi kolonija LindArt junior, ki temelji na grafičnih tehnikah. V njenem okviru ustvarja devet udeležencev iz 6. do 9. razreda DOŠ I. Lendava. Obe koloniji se odvijata na nekdanji DOŠ II. Lendava, kjer bo 14. julija, na dan zaključka kolonije LindArt junior, ob 20. uri tudi priložnostna razstava nastalih del. Razstavo bo odprla umetnostna zgodovinarka dr. Katarina Mohar.

Udeleženci 22. LindArta so Ivana Bajcer iz Hrvaške, Laura Hosszú z Madžarske, Alja Košar in Maša Mlinarič iz Slovenije, Mario Romoda s Hrvaške in Suzana Vulović iz Srbije, ki ustvarjajo pod umetniškim vodstom Dubravka Baumgartnerja iz GML. Na LindArt junior pa sodelujejo šestošolci DOŠ I. Lendava Luka Činč, Lana Čizmašija, Lea Goričanec, Črtomir Kelenc, Rory Milaković in Tija Sakač, Nejc Nagy iz sedmega razreda DOŠ I. Lendava ter Rika Milaković in Jan Nagy iz devetega razreda DOŠ I. Lendava. Njihova mentorica je Dora Bakek iz Hrvaške.

LindArt je poseben po ustvarjanju v parih, likovni umetniki namreč običajno ustvarjajo samostojno v svojih ateljejih in niso vajeni timskega dela, na koloniji LindArt pa vsak izžreba svojega umetniškega partnerja. Tako se preizkusijo v delu v tandemu, ki terja od njih obilo inovativnega razmišljanja in ustvarjalnosti. Nekateri pari so nad izkušnjo tako navdušeni in kompatibilni, da tudi kasneje sodelujejo in skupaj razstavljajo. Namen delavnice LindArt junior pa je tudi iskanje talentov – morda je med mladimi ustvarjalci kakšen bodoči akademik ali likovni pedagog.

Doslej se je kolonije udeležilo nekaj več kot 120 mladih ustvarjalcev iz različnih koncev sveta: Slovenije, Madžarske, Hrvaške, Slovaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Italije, Romunije, Avstrije, Francije, Izraela, Poljske, Čila, Španije, Nemčije, Irske, Kanade, Brazilije, Latvije, ZDA, Japonske, Singapurja, Moldavije, Tajske, Argentine, Velike Britanije itd.

VIR: Telex.si

V Lendavi se je v organizaciji Galerije-Muzeja Lendava začela mednarodna likovna kolonija mladih umetnikov LindArt. Na koloniji bodo do sredine septembra ustvarjali trije mladi kiparji: Dani Tamas iz Madžarske, Matija Filo iz Hrvaške in Dionyz Troska iz Slovaške.

Lani so spremenili koncept likovne kolonije, tako da so povabili mlade kiparje, študente likovne umetnosti, katerih dela sedaj krasijo lendavski mestni park Roža. Pred tem pa je likovna kolonija potekala tako, da so mladi likovniki, predvsem slikarji, ustvarjali v tandemih, torej v parih, kot jih je določil žreb, je povedal kustos v Galeriji-Muzeju Lendava, umetnostni zgodovinar Atilla Pisnjak. »Doslej je tako nastalo že veliko zanimivih likovnih del več kot 130 mladih ustvarjalcev iz vsega sveta. Sodelujoči umetniki so bili tudi iz Združenih držav Amerike, Tajske in Japonske. Mnogi od teh so sedaj že uveljavljeni umetniki, nekateri pa so se v Lendavi udeležili kot akademski slikarji ali kiparji potem še mednarodne likovne kolonije Lendava.« V nekdanji meščanski šoli v Lendavi je začel ustvarjati Dani Tamas iz Madžarske, ki bo v mestu ob vznožju Lendavskih goric do konca meseca. Filo, ki je iz Čakovca, bo v Lendavo prišel naslednji teden, Troska pa v začetku septembra.
Likovna kolonija LindArt je nastala iz potrebe po strokovnem kovanju likovno nadarjenih mladih umetnikov, pravi Pisnjak, to je likovna manifestacija, ki jim ponuja možnost ustvarjanja, ki je tako geografsko kot konceptualno odmaknjeno od njihove študijske prakse. »Lani so na likovni koloniji sodelovali tudi profesorji iz likovnih akademij, letos pa imajo mladi umetniki pri delu popolno svobodo. Dani Tamas se je odločil, da bo ustvarjal v železu, tako tudi Matija Filo, Dionyz Troska pa je povedal, da ima že idejo in koncept, tako da bo kiparsko delo v materialu, za katerega se bo odločil, naredil v dveh tednih. Sicer je običajno potrebno več časa, če že dobro obvlada tehniko, pa lahko naredi prej.«

Dani Tamas je povedal, da prihaja iz Szegeda, študiral pa je na fakulteti za likovno umetnosti v Pecsu. »V Lendavi sem prvič, da se udeležim likovne kolonije pa mi je svetoval profesor na fakulteti, ki je sodeloval na lendavski likovni koloniji in sodeluje z Galerijo-Muzejem Lendava. Navdušen je bil nad Lendavo in likovno ustvarjalnostjo v tem mestu ter mi rekel, da mi bo delo tukaj gotovo zanimiva in koristna izkušnja.« V Galeriji-Muzeju Lendava in po mestu je videl veliko zanimivega, tudi veliko kulturne dediščine in likovne ustvarjalnosti. Mesto in pokrajina se mu sicer zdita precej podobna Szegedu in Pecsu, kjer živi. Prijetno pa ga je presenetila prijaznost ljudi v Lendavi.
Ko mladi umetniki pridejo v Lendavo, pravi Atilla Pisnjak, se z njimi pogovorijo, kaj in kako bi radi ustvarjali. Dogovorijo se za idejo, na kateri bodo gradili. »Popeljemo jih tudi v lendavski park, kjer si ogledajo prostor, kjer bo njihovo kiparsko delo postavljeno, da bo v skladu z okoljem. Nekateri tudi ob ogledu Lendave dobijo navdih, kaj bodo ustvarjali. Tako se je Dani Tamas zelo navdušil nad zbirko likovnih del Metulji Štefana Galiča. Običajno mlade umetnike precej motivira pri njihovem delu, kar vidijo v Lendavi ali okolici, vendar pa temu dodajo nekaj drugačnega, svežega, novega.« Lani so bili mladi s sodelovanjem na likovni koloniji zelo zadovoljni. »Kiparjem tudi veliko pomeni, da si bodo njihova dela vsak dan lahko na javni površini ogledali domačini in obiskovalci Lendave. Slikarska dela, ki nastajajo na likovnih kolonijah, si običajno ogledajo le ob razstavah, potem pa so v skladiščih. Želimo vzpostaviti interakcijo med umetnikom, umetnino, občani in turisti, ki prihajajo v Lendavo,« pravi Pisnjak. Naslednja likovna kolonija, ki jo organizira Galerija-Muzej Lendava, bo 47. mednarodna likovna kolonija Lendava – odlivanje v bron, ki se je začela 19. avgusta in bo trajala do 5. septembra. Na njej bodo sodelovali akademski kiparji iz Slovenije in tujine.

VIR: vestnik.si / JGabor

V Lendavi se je v organizaciji Galerije - Muzeja Lendava (GML) začela 23. mednarodna likovna kolonija mladih umetnikov Lindart, na kateri sodelujejo študenti likovne umetnosti iz petih držav, do konca septembra bodo ustvarjali vsak po en mesec ob sodelovanju profesorjev fakultet. Posebnost likovne kolonije je v zadnjih letih bila, da so sodelujoči iz Slovenije in tujine ustvarjali v parih, ki jih je določil žreb, letos pa bodo v treh mesecih gostili študente, ki bodo ob pomoči profesorjev likovne umetnosti ustvarili kiparsko delo. "Prvi kipar, ki že ustvarja na lendavskem gradu, je Balasz Sarkany, svoje likovno delo pa izdeluje pod mentorstvom profesorja Colina Fosterja. Oba prihajata z univerze v madžarskem mestu Pecs. Foster je Anglež, ki živi na Madžarskem. Do konca septembra se bodo izmenjevali še štirje mladi kiparji, ki končujejo študij, in štirje profesorji z likovnih akademij v Ljubljani, Budimpešti, Bratislavi in Zagrebu," je povedal direktor GML Dubravko Baumgartner. Sodelujoči profesorji pa bodo konec avgusta ustvarjali kiparska dela na 46. mednarodni likovni kolonij Lendava – odlivanje v bron. Med pomembne cilje projekta sodi promocija umetnika in mesta, približanje sodobne umetnosti širši javnosti ter tudi bogatitev likovne zbirke GML in vizualne podobe mesta.

Druženje z umetniki in profesorji
Mladi umetniki bodo, pravi Baumgartner, svoja dela ustvarjali v različnih materialih, Balasz Sarkany na primer v marmorju, umetniška dela pa bodo nastajala še v poliestru, nerjavnem jeklu, železu in betonu. Ustvarjajo na grajskem dvorišču in v prostorih nekdanje meščanske šole pod lendavskim gradom. "V GML pa organiziramo tudi druženje s sodelujočimi mladimi umetniki in profesorji, da bi tako njihovo delo še bolj približali domačinom in obiskovalcem mesta. Prvo tako srečanje je bilo prvi četrtek v juliju," pove Baumgartner. Letos so tako povsem prenovili vsebinsko zasnovo likovne kolonije, nastala kiparska dela pa bodo razstavljena v mestnem parku in bodo pomenila svojevrstno galerijo na prostem.

Promocija umetnikov in mesta, približanje sodobne umetnosti širši javnosti
Na mednarodni likovni koloniji mladih umetnikov Lindart Lendava so doslej gostili okoli 130 mladih ustvarjalcev z različnih koncev sveta, dodaja Baumgarnter, ustvarjali so vsakokrat deset dni, ob koncu kolonije pa so njihova dela predstavili na razstavi. Obiskovalci odprtja razstave so na lističe napisali imeni avtorjev del, ki so jim bila najbolj všeč, ta pa sta potem tudi imela skupinsko razstavo svojih del na lendavskem gradu. Sodelujoči so ustvarjali v tandemu, tako da sta avtorja vsakega likovnega dela dva.

Mnogi že uveljavljeni umetniki
Vsi udeleženci so končali izobraževanje ali pa so se še izobraževali na področju likovne umetnosti ali likovne pedagogike. "Mnogi so sedaj že uveljavljeni umetniki, nekateri pa so se v Lendavi pozneje udeležili še mednarodne likovne kolonije odlivanja v bron." Likovno kolonijo Lindart je ustanovil prejšnji direktor Galerije - Muzeja Lendava Franc Gerič, da bi tako spodbujali in izobraževali mlade umetnike iz Slovenije in tujine. "Med njimi sem bil tudi sam in sem se na likovni koloniji veliko naučil, kar mi je potem koristilo pri izobraževanju na fakulteti in v poznejšem ustvarjanju. Sodelujoči umetniki so bili tudi iz Združenih držav Amerike, Tajske in Japonske," pove Baumgartner. Lani in letos pa so se z likovno kolonijo Lindart Junior posvetili še spodbujanju mlajših likovnih ustvarjalcev, dijakov srednjih šol, mladih talentov, ki jih zanima likovna umetnost.

VIR: VECER.com / Jože Gabor

Na skrajnem severovzhodu Slovenije, tam v samem kljunu kokoške, leži Lendava. Nad njo se dviguje grad, v katerem domuje Galerija-Muzej Lendava, ki že nekaj let pripravlja razstave iz cikla Velikani svetovne likovne umetnosti na lendavskem gradu.

Lani, ko so gostili razstavo del Salvadorja Dalíja, so imeli kar 20.000 obiskovalcev.
"Že vrsto let odlično sodelujemo s prestižnimi galerijami in zasebnimi zbiratelji v Evropi. Plod tega sodelovanja so razstave, ki predstavljajo eno redkih priložnosti, da se domači, slovenski in širši javnosti vsako leto predstavi vsaj en avtor od nepogrešljivih imen svetovne antologije likovne umetnosti," pravi Dubravko Baumgartner, slikar in kustos ter novi direktor Galerije Muzeja Lendava.

Vlogo direktorja je prevzel pred kratkim. "Pred tem sem 14 let delal v zavodu kot kustos in grafični oblikovalec. V teh letih sem imel veliko srečo, da sem imel priložnost spoznati prijetne ljudi, izjemne umetnike, galeriste, zbiralce in ljudi, ki s srcem in dušo živijo za umetnost. Predvsem pa, da sem lahko sodeloval pri organizaciji in pripravah likovnih kolonij v Lendavi in odmevnih razstav umetnikov svetovnega slovesa, kot so Rembrandt, Picasso, Miró, Dalí, Goya, Vasarely, Mucha." Trenutno je v lendavskem gradu na ogled razstava del Marca Chagalla, ki jo lahko ujamete do 31. oktobra.

Ob tem smo se z Baumgartnerjem pogovarjali o njihovem razstavnem programu, izzivih in ciljih. Več pa v spodnjem pogovoru.

Kako voditi osrednjo kulturno ustanovo v mestu, ki ne šteje niti 10.000 prebivalcev?
Voditi javni zavod Galerija-Muzej Lendava ni preprosto opravilo. Trudim se po najboljših močeh in znanju. To delo me veseli in mi prinaša nove izzive, ter nova spoznanja in širitev osebnih obzorij. Pričakovanja javnosti so iz leta v leto večja. Vsako leto je več obiskovalcev lendavskega gradu, med njimi vse več takih, ki se radi vračajo in nestrpno pričakujejo naslednje razstave. Naš cilj je, da bi bili vsako leto boljši in bolj prepoznavni v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem prostoru. Prizadevamo si, da v Lendavi ustvarimo pomembno središče likovne umetnosti.

Pa vendar je razstava Salvadorja Dalíja na lendavskem gradu samo lani imela kar 20.000 obiskovalcev? Čemu pripisujete tak uspeh?
Ni veliko galerij, ki gostijo tovrstne razstave, vendar je v zadnjih letih med njimi prav Lendava. Prepričan sem, da je to vsekakor magnet za množice ljubiteljev likovne umetnosti, saj so zagotovo razlog za obisk mesta. To lahko argumentiram s preteklimi tovrstnimi razstavami, ko se je vidno povečalo število obiskovalcev. Rekord za naš zavod je bila lanska razstava Salvadorja Dalíja, ki je privabila več kot 20.000 obiskovalcev, kar je še dokaz več o uspešnosti projekta. Za primerjavo lahko povem, da si je, ko smo pred desetletjem začeli cikel, leta 2009 razstavo Victorja Vasarelyja ogledalo nekaj več kot 2.000 ljudi. Z leti smo v kolektivu pridobivali znanja in izkušnje, na kakšen način pridobiti pozornost obiskovalcev, in zdaj se že počasi vidijo sadovi vztrajnega in trdega dela. Moram pa vsekakor omeniti, da sta nas pri naših prizadevanjih podprla lokalna skupnost in Ministrstvo za kulturo RS, kar je olajšalo naše delo in tako pripomoglo k rasti in prepoznavnosti projekta.

Poleg tega je GML najbolje obiskana galerija na vzhodnem delu Slovenije. Če so v mariborskem UGM-ju lani našteli 20.000 obiskovalcev, ste jih vi 28.000. GML je tako rekoč fenomen in vzorčni primer, da je mogoče tudi v majhnem mestu prirediti velike kulturne dogodke. Ni pa bilo vedno tako. Kdaj in s čim ter zakaj je začel naraščati obisk na lendavskem gradu?
Likovna umetnost oblikuje kulturno podobo Lendave in je nepogrešljiv del turistične ponudbe. Galerija-Muzej Lendava se s kakovostnimi razstavami nacionalnega in mednarodnega pomena trudi povezati kulturo in turizem, zgodovino in sodobnega evropskega obiskovalca. S sodelavci se že vrsto let trudimo zagotavljati kakovosten program, ki ni zanimiv le za lokalno in regionalno prebivalstvo, temveč si vse bolj želimo nagovoriti občinstvo na državni oz. mednarodni ravni. Menim, da nam to odlično uspeva, ne zgolj s ciklom Velikani svetovne likovne umetnosti na lendavskem gradu, temveč tudi z mednarodnima likovnima kolonijama LindArt in odlivanje v bron ter z drugim zelo obsežnim in kakovostnim programom.

Kolikšen pa je delež lokalnega prebivalstva v tej številki 28.000?
Po moji oceni se ta delež giblje nekje okoli 15 odstotkov, kar pa je po moji presoji še vedno premalo, namreč ob takih razstavah svetovno znanih umetnikov ne bi smelo biti občana, ki ne bi videl razstave. Zavedam se, da vsakogar to ne zanima, pa vendar so tovrstne razstave značilne za velike prestolnice in mi ta imena prinašamo praktično občanom pred hišni prag in jim dajemo možnost, da dela vrhunskih avtorjev spoznajo iz prve roke. Da bi ta delež povečali, se lotevamo novih prijemov in skušamo domačine nagovoriti z dodatno programsko ponudbo, kot so koncerti, javna strokovna vodstva ob dnevih odprtih vrat, likovne delavnice, muzejske urice, forumi … In ne nazadnje se lotevamo projekta grajske kavarne. Želimo si, da bi lendavski grad postal mesto za vrhunska likovna doživetja, izobraževanja in sproščena druženja, skratka kraj, kjer bi se ljudje dobro počutili.

Ali na obisk vaših razstav vplivajo imena, ki jih gostite, ali je za to "kriva" tudi druga ponudba v mestu in okolici?
Čeprav Lendava spada med manjše kraje, smo zaradi obmejnega območja intenzivno vpeti v več kulturnih okolij, kar nas še posebej bogati. Mislim, da je naša obmejna lega in multikulturnost kraja naš velik plus. Smo v središču srednjeevropskega prostora med pomembnimi prestolnicami: Zagreb, Budimpešta, Dunaj in Ljubljana. Prav ta vmesni prostor oz. vrzel Galerija-Muzej Lendava uspešno zapolnjuje s svojimi projekti svetovno znanih umetnikov. Ta žanje zanimanje domačih in tujih ljubiteljev umetnosti, ki lahko razen v umetnosti uživajo tudi v raznoliki turistični in kulinarični ponudbi mesta in okolice. Naj samo omenim, da je Lendava svetovna prestolnica bograča in kraj, kjer se z vrha razglednega stolpa sredi lendavskih goric pogled razteza v štiri dežele.

GML je pomemben akter pri pripravi kandidature Lendave za naziv EPK 2025. Kako Lendavčanke in Lendavčani sprejemajo to kandidaturo?
To je kar težko vprašanje, to bi morali vprašati njih. Mislim pa, da so Lendavčanke in Lendavčani ponosni na svoje mesto in prav tako s ponosom in vnemo sprejemajo izzive, ki jih prinaša priprava na kandidaturo. EPK bi mestu in regiji zagotovo dal nove priložnosti, zagon, spodbudo, moči in sredstva za uresničitev gospodarskih in kulturnih projektov

Je oziroma bo mesto pripravljeno ob morebitnem uspehu kandidature za EPK?
Mesto se že intenzivno pripravlja na kandidaturo in vse moči in znanja vlaga za dosego naziva EPK 2025. Zavedamo se, da je pot do tja dolga in strma, a smo entuziasti in prepričani, da s skupnimi močmi, povezani zmoremo tak podvig, ki bi naš kraj zagotovo ponesel na višjo raven in izboljšal kakovost življenja ter utrip v kraju. Ne nazadnje mesto že letos v sklopu festivala Poleti v Lendavo v poletnih mesecih gosti nekaj več kot 170 različnih kulturno-glasbeno-gledaliških dogodkov, ki poživijo mestni vsakdan. Ob tej priložnosti bi rad poudaril, da se pripravlja tudi projekt za nov kulturni center s knjižnico, ki bo nastal na temeljih nekdanje Blagovnice v Lendavi.

Zdi se, da letošnjega festivala Poleti v Lendavo, če ne bi bilo kandidature za EPK, ne bi bilo. Vsaj ne v tako široko zastavljeni kulturni ponudbi, kakršna se letos izvaja. Del te ponudbe je tudi lendavski grad. Nekaj dogodkov je že za nami. Kakšen je bil odziv?
Želimo si, da bi zavod GML odigral pomembno vlogo pri snovanju, sooblikovanju in izvajanju novih kulturnih smernic in vsebin pri oživljanju mesta, ki v veliki meri vpliva na kakovost življenja v lokalni skupnosti. Menim, da je tovrstna bogata kulturna ponudba, ki se izvaja v sklopu festivala, pomemben del priprav in uresničitev zadanih ciljev ob kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture 2025. V mestu se na različnih lokacijah in ustanovah praktično vsak dan odvija kak kulturni dogodek. Med ponudniki programov je tudi Galerija-Muzej Lendava, ki tokrat ponuja širok spekter dogajanj. Kulture že(l)jne razvajamo z različnimi likovnimi in muzejskimi razstavami, s koncerti priznanih glasbenikov na dvorišču lendavskega gradu, z likovnimi delavnicami in mednarodnimi kolonijami, s forumi in predavanji. Ne nazadnje pa tudi s sproščenim druženjem in klepetom v sklopu priložnostne kavarne tako imenovane Chill on the Hill ter drugim dogajanjem. Odziv do zdaj je bil presenetljivo dober, kar pomeni, da si ljudje želijo sprememb. To nas veseli in potrjuje, da smo na dobri poti.

Atelje LindArt je letos prenovljen. V čem je njegova letošnja posebnost?
Projekt Atelje LindArt temeljji na dolgoletni tradiciji organizacije likovnih kolonij in delavnic v Lendavi (45 let Mednarodne likovne kolonije Lendava – odlivanje v bron in 22 let Mednarodne likovne kolonije mladih umetnikov LindArt). Zavod ima bogate izkušnje pri izvedbi tovrstnih projektov in si v prihodnje prizadeva nadgraditi zastavljene cilje. Vsakoletno organiziranje likovnih kolonij nas potrjuje v želji po novih izzivih ter zanimanju za razmere znotraj sodobne umetnosti, kakor tudi o tem, kako se najmlajša generacija sooča z njimi. Letos je zavod GML od Občine Lendava prejel v upravljanje nekdanjo šolo pod lendavskim gradom z namenom, da se za objekt najdejo nove vsebine in programi. Naša ideja ob tem je bila, da se uporabi za rezidenčne ateljeje in delavnice. Ateljeji so tako letos prvič zaživeli v juniju, ko smo začeli likovno delavnico LindArt Junior. Iniciativa zavoda je bila, da spodbudi razvoj ustvarjalnega razmišljanja pri najmlajših. Namen delavnice je iskanje mladih likovnih talentov, spodbujanje in formiranje nove, mlade generacije umetnikov v občini Lendava. Pri projektu so kot mentorji sodelovali likovni pedagogi, umetniki iz okolice Lendave. Učenci so tako imeli priložnost spoznati različne slikarsko-grafične tehnike in likovna dela Marca Chagalla. Pestro likovno dogajanje nadaljujemo z likovno kolonijo LindArt, ki se je začela na začetku julija in bo trajala vse do konca septembra. Letošnji LindArt prinaša povsem prenovljeno vsebinsko zasnovo, ki bo mestu prinesla svojevrstno galerijo kipov v mestnem parku. Letos smo se povezali z likovnimi akademijami iz Ljubljane, Zagreba, Bratislave, Budimpešte in Pécsa in na ta način ustvarili svojevrsten most med omenjenimi ustanovami in jih tako privedli do tesnejšega sodelovanja. Iz vsake akademije smo po priporočilu profesorjev povabili po enega študenta, absolventa kiparstva, ter njegovega mentorja/profesorja pri projektu. Med pomembne cilje projekta sodi promocija umetnika, dela, kraja in aktivnosti, približanje sodobne umetnosti "preprostemu človeku", kakor tudi bogatitev likovne zbirke GML-ja in vizualne podobe mesta. V ta namen smo odprli vrata ateljejev in tako zagotovili mestnemu prebivalstvu kakor tudi obiskovalcem, ki jim je umetnost blizu, dostop in komunikacijo z umetnikom in umetniškim delom. Javnosti predstavljamo, kako nastaja skulptura – od ideje – skice vse do umestitve v javni prostor, obenem pa jih seznanjamo z različnimi kiparskimi materiali in tehnikami. V ta namen vsak četrtek organiziramo večerna družabna srečanja in pogovore z mladimi umetniki in profesorji, ki jih vodijo priznani domači in tuji umetnostni zgodovinarji in kritiki.

Za zaključek: kaj sledi po Marcu Chagallu?
Naslednje leto bomo na lendavskem gradu gostili dve zanimivi razstavi v ciklu Velikani svetovne likovne umetnosti. Prvo v spomladansko-poletni sezoni tj. Hundertwasser in Shoichi Hasegawa, drugo v jesensko-zimskem terminu, tj. Christo. Predstaviti želimo dela, ki v slovenskem prostoru še niso bila predstavljena in bodo zanimiva za naše obiskovalce.

VIR: rtvslo.si