Občani trdijo, da so na novo odloženi odpadki, ki tja ne sodijo. Direktor Ceropa pojasnjuje drugače.
V začetku novembra je povečano število tovornjakov, ki so vozili v smeri deponije nenevarnih komunalnih odpadkov v Dolgi vasi, vzbudilo pozornost nekaterih občanov, saj je odlagališče, ki ga od leta 2009 upravlja Cerop, v postopku zapiranja. Ivan Koncut in Boris Kotnjek sta zato 15. novembra vložila prijavo na inšpekcijsko službo in 21. novembra prejela obvestilo, da bo inšpektor za okolje in naravo preveril navedbe v prijavi in ob ugotovitvi, da gre za področje, ki ga nadzoruje inšpekcija, tudi ukrepal.

Dovažali so zemljo in kompozit
"Inšpektorica nas je obiskala prejšnji teden," je povedal Franc Cipot, direktor Ceropa. Seznanil jo je z deli, ki zdaj potekajo na odlagališču v Dolgi vasi in ki so potrebna zaradi zapiranja odlagališča. Odložene odpadke morajo namreč prekriti in odlagališče zapreti najpozneje do avgusta 2020. Ob tem spomnimo tudi na pred dnevi objavljeno ugotovitev Sodišča Evropske unije, da Slovenija do izteka roka ni zaprla in sanirala več potencialno nevarnih nenadzorovanih odlagališč, med njimi pa je navedeno tudi odlagališče komunalnih odpadkov v Dolgi vasi.

Tovornjaki, ki so jih opazili krajani, so, tako Cipot, dovažali zemljo, s katero bodo prekrili odložene odpadke, in kompozit iz pepela in blata iz čistilnih naprav, ki ga bodo uporabili za tesnjenje in utrjevanje vrhnje plasti. Na odlagališču v Dolgi vasi je zdaj tudi bager, ki premešča nasute odpadke z vrhnjih delov na vznožje odlagališča. Cipot je pojasnil, da je to potrebno zaradi zagotovitve stabilnosti, da se ustvari ustrezen profil brežine, da pozneje ne bi prišlo do rušenja. "Zato so odloženi odpadki videti na tak način," je še izjavil Cipot. Torej razkriti in nakopičeni.

​Omenjena dela na odlagališču opravlja podjetje Legartis, ki dovaža tudi zemljo, medtem ko podjetje Cerop dovaža kompozit ali tako imenovani ceropit. Direktor Legartisa Matjaž Hozjan je povedal, da so v začetku novembra pospešeno vozili zemljo na odlagališče komunalnih odpadkov v Dolgi vasi, saj je to mogoče takrat, ko je zemlja na razpolago po gradbiščih. Prav tako je potrdil, da njihov bager preklada odpadke. Legartis bo vsa dela, za katera se je pogodil s Ceropom, končal do konca tega leta. Kdo bo dela nadaljeval prihodnje leto, pa Hozjan ne ve. Sami pogodbe za naprej niso sklenili.

So vozili tudi odpadke?
Prijava, ki sta jo inšpekcijski službi poslala Koncut in Kotnjek, pa se ne nanaša na dela, ki zdaj potekajo na odlagališču, ampak sta postala pozorna na vrsto odloženih odpadkov. Kot pravita, so izjave direktorja Ceropa, da se na odlagališče vozi ob zemlji le še kompozit, neresnične in zavajajoče. Po videzu sodeč, so na novo odloženi tudi odpadki, ki naj ne bi sodili na odlagališče v Dolgi vasi oziroma na običajna komunalna odlagališča. "Prepričana sva, da to niso odpadki, ki jih navaja gospod Cipot, ampak da gre, po najinem skromnem poznavanju te materije, za rejekte (izvržke iz papirne kaše odpadnega papirja in kartona, op. a.) iz papirnic, polimerne odpadke (plastični trakovi...) ter druge trde in vlaknaste odpadke," še ocenjujeta prijavitelja. Koncut in Kotnjek zato pričakujeta, da se bodo zaradi velike količine teh odpadkov takoj in ustrezno odzvale inšpekcijske službe. Menita namreč, da po okoljevarstvenem dovoljenju Cerop teh odpadkov tu ne bi smel odlagati. Cerop je okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje odlagališča za čas zapiranja odlagališča nenevarnih odpadkov v Dolgi vasi pridobil 18. avgusta 2017.

Odlaganje odpadkov ni dovoljeno
Odlaganje odpadkov na odlagališču v Dolgi vasi ni dovoljeno, prav tako ne kakršna koli manipulacija z odpadki na samem odlagališču, so nam sporočili iz agencije za okolje. Upravljavec pa lahko za prekritje odlagališča uporablja kot posamezno plast, kot jih določa okoljevarstveno dovoljenje, tudi ceropit.

Zakaj je odlagališče v Dolgi vasi postalo del Ceropa
Dolgovaško odlagališče odpadkov, ki je bilo prej v lasti sedmih občin na območju lendavske upravne enote, je v preteklosti upravljalo tedanje lendavsko komunalno podjetje Komunala Lendava. Odlagališče so občine v regijski center za ravnanje z odpadki v Puconcih vključile brezplačno leta 2009, ker je na odlagališču v Puconcih začelo zmanjkovati odlagalnega polja, po uredbi o odlaganju odpadkov pa bi dolgovaško odlagališče lahko uporabljali še do leta 2013 oziroma odvisno od zmogljivosti odlagalnih površin in pogojev. S prenosom upravljanja odlagališča pa so si občine z lendavskega območja zagotovile odlaganje odpadkov v Dolgi vasi še za naslednjih pet let (s 1. januarjem 2013 se ti več niso smeli odlagati), rešile pa so se tudi stroškov, povezanih z njegovim zapiranjem.

Samo za "domače" odpadke
Lendavska občina je pred leti z odlokom prepovedala skladiščenje, sežiganje in odlaganje odpadkov na svojem območju, ki nastajajo zunaj njenega območja, toda oktobra 2009 je to spremenila in Ceropu dovolila, da v Dolgi vasi odlaga odpadke tudi z območja drugih občin ustanoviteljic tega javnega podjetja. Ta sklep pa je začel veljati šele s sklenitvijo finančnih pogojev za odlaganje v Dolgi vasi. Zato Cerop, ki je strošek prevzetega odlagališča v Dolgi vasi s stroški njegove sanacije seveda vključil v svoj finančni načrt, še zdaj Krajevni skupnosti Dolga vas plačuje odškodnino, od katere imajo korist predvsem Romi, katerih naselje je blizu odlagališča. A kot je dejal Cipot, bodo ta plačila ustavili takoj, ko bo deponija prekrita.

VIR: vecer.com

V romskem naselju Dolga vas so danes tudi uradno predali namenu Večnamenski romski center Dolinsko (VNRC Dolinsko), kjer se bodo odvijale različne aktivnosti, namenjene bo predvsem otrokom, kot je projekt učne pomoči romskim učencem in dijakom. Zbrane je nagovoril tudi predsednik države in poudaril, naj ta hiška simbolizira močno hišo sožitja.

Gre za manjšo investicijo, ampak pomembno pridobitev in veliko gesto, je ob tem povedal lendavski župan Anton Balažek. Zbrane pa je nagovoril tudi predsednik države Borut Pahor in poudaril, da si želi, da bi ta majhna hiška, ki tematizira druženje romskega in neromskega prebivalstva, dobro služila svojemu namenu ter spodbujanju sožitje in spoštovanje.

Sam namreč opaža, da je strpnost, pa ne toliko v Sloveniji bolj v širšem družbi, vse redkejša in da je vse več surovega in žaljivega govorjenja, žrtve nestrpnosti pa so predvsem manjšine. »Nestrpnosti, ki jo širimo ali spregledamo, smo lahko slej ko prej deležni tudi sami.« Povedala je še, da so tudi Romi pogosto deležni diskriminacije in so v Evropi še vedno bolj ali manj diskriminirani. Predstavniki te 10, 12 milijonske po celem svetu razseljene skupnosti, pa nimajo niti približno enakih pogojev za kakovostno bivanje kot ostalo prebivalstvo. Ker so Romi tudi žrtve vseh treh totalitarizmov, je prav, da se 23. avgusta, na evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, spomnimo na Rome, tudi zato, ker jih zgodovinski spomin velikokrat pozablja.

VNRC Dolinsko je tudi prostor, kjer se bodo izvajali različni programi, že od postavitve dalje pa tu sodelujejo vsi občani ne glede na to ali so Slovenci, Romi ali Madžari, je povedal Balažek. Ta objekt  je namenjen vsebinam, ki so univerzalne, in za Lendavo kot večjezično in več kulturo skupnost velikega pomena. Balažek: »Želim pa si, da Evropska skupnost uvidi, da ima take biserčke in da obstajajo območja in regije, kjer se o multikulturnost samo ne govori, ampak tudi v resnici funkcionira. Tako je tudi v Lendavi.«

Občina Lendava je za ta projekt namenila 20 tisoč evrov, hkrati pa skrbi tudi za urejanje in modernizacijo naselja, v katerem živi 150 prebivalcev. Imajo urejene priklope na pitno vodo, elektriko, ulično razsvetljavo, kot največji problem pa je Balažek izpostavil legalizacijo objektov v naselju. Ampak podobne zgodbe povezane z legalizacijo poznamo tudi v drugih krajih po Sloveniji in jih je potrebno urediti na nacionalni ravni, kajti dokler se to ne bo uredilo, bodo črne gradnje rasle še naprej.

Da je občina podprla in pomagala uresničiti idejo o skupnih prostorih v romskem naselju pa je zelo hvaležna tudi Nataša Horvat, občinska svetnica in spodbujevalka  VNRC Dolinsko, ki dela z otroki in si prizadeva za njihovo boljšo izobrazbo. »Tudi s pomočjo različnih projektov in učne pomoči bodo imeli naši otroci več možnosti, da v svojih življenju uspejo,« je dejala.  Zadovoljni pa so, da je med Romi v naselju 100 odstotni vpis v programe predšolske vzgoje in da prav vsi osnovnošolci nadaljujejo šolanje v srednješolskih programih. Poleg hiše in športnega igrišča pa je podjetje CEROP postavilo še otroško igrišče, ki je namenjeno najmlajšim, in pomeni prvi korak na poti odraščanja in pomemben element zgodnje socializacije.

VIR: vesnik.si / Foto Natasa Juhonov

Pred 110. leti je bilo ustanovljeno gasilsko društvo Dolga vas pri Lendavi, ki spada pod okrilje Gasilske zveze Lendava. Pred 110 leti so se vaščani Dolge vasi odločili in ustanovili gasilsko društvo z namenom, da bo obvarovali vas pred ognjenimi zublji in drugimi naravnimi nesrečami.

V tistih časih, ko je bilo gasilstvo še v povojih, so gasilci uporabljali vedro z vodo in gasilsko metlo za gašenje, danes pa uporabljajo sodobno gasilsko tehniko gašenja in reševanja. Še vedno pa se je v gasilstvu ohranilo, da ob požarih in naravnih nesrečah pomagajo sočloveku.

Svečanega praznovanja ob 110 letnici gasilskega društva so se, poleg gasilcev iz Gasilske zveze Lendava udeležili tudi gasilci sosednjih zvez.

Ob praznovanju društva so pripravili povorko, v kateri so sodelovali gasilci, praproščaki in gasilska vozila. V začetku slovesnosti je vse zbrane pozdravil predsednik PGD Dolga vas Robert Horvat, mlajši, ki je dejal, da so dolgovaški gasilci ponosni na svoje prednike, ki so pred 110 leti ustavili gasilsko društvo, ki je v tem obdobju delovanja skrbelo za požarno varnost, za posodobitev gasilske opreme, izobraževanja in usposabljanja, skratka postavilo pomembne mejnike, v isti sapi se je zahvalil ustanoviteljem društva, ki so pripomogli k delovanju društva.

Ob praznovanju društva so se dolgovaški gasilci zbrali na slavnostni seji, kjer so najzaslužnejšim gasilcem podelili zahvale. Društvo je ob tem visokem jubileju prejelo iz rok namestnika poveljnika Civilne zaščite za Pomurje Primoža Senčarja srebni znak Civilne zaščite.

VIR: Vesnik.si / Foto : Jože Žerdin