Že zdaj dobivajo veliko vlog za zaposlitev iz Hrvaške, po 1. juliju jih pričukujejo še več. Pri njih delajo še Madžari in Anglež, med keramičarji tudi ženske.
V času velikega pomanjkanja delovne sile, še posebej za delo v gradbeništvu, je obmejni položaj s Hrvaško in Madžarsko pomembna prednost za podjetje. To ugotavlja tudi Sabina Sobočan, direktorica družbe Varis Lendava, katere osnovna dejavnost je proizvodnja dokončanih kopalnic. Splošna gospodarska rast in pospešena stanovanjska gradnja v zadnjih dveh letih sta skokovito povečali obseg dela, zaradi česar so v podjetju Varis tudi pospešeno zaposlovali. Lani so na novo zaposlili 80 delavcev različnih profilov in letos še 30, ti pa prihajajo na delo v Lendavo tudi iz Hrvaške in Madžarske. V celotni skupini Varis je zdaj zaposlenih 253 delavcev, potrebe po delavcih pa so še vedno velike. "Takoj bi zaposlili pet keramičarjev, pet monterjev, tri do pet zidarjev, približno pet pleskarjev, dva elektroinštalaterja, dva varilca ter od pet do deset delavcev brez poklica za delo v betonarni," je povedala Sobočanova, ki je vodenje družbe prevzela januarja 2015 ter s svojim stilom vodenja ter poslovnimi odločitvami dobro izkoristila priložnosti, ki jih je prinesla splošna konjunktura za rast podjetja.
Ustanoviti želijo svojo, Varis akademijo
Konec junija se iztečejo omejitve glede zaposlovanja hrvaških delavcev v Sloveniji. Kaj bo prost pretok delovne sile s Hrvaško pomenil za vaše podjetje?
Vsekakor bo to imelo zelo pozitivne učinke, saj bodo s prostim pretokom delovne sile odpadli zdajšnji dolgotrajni postopki, ki smo jih morali opraviti, preden smo sploh lahko zaposlili hrvaškega delavca. Najprej smo morali na zavodu za zaposlovanje preveriti, ali ni morda med iskalci zaposlitve kdo s poklicem, ki ga iščemo, in na osnovi tega smo lahko zaprosili za izdajo delovnega dovoljenja. To je potem trajalo mesec ali dva, mi pa smo delavca potrebovali takoj.
Že zdaj prejemamo veliko število vlog iskalcev zaposlitve iz Hrvaške, zaradi znanih omejitev pri zaposlovanju pa so doslej delo iskali pri nas predvsem delavci za delo v proizvodnji. Prepričana sem, da bomo v prihodnje postali zanimivi tudi za višje izobražen kader, na primer za inženirje, projektante, komercialiste in druge.
Kako večnacionalnost delavcev vpliva na delovno vzdušje v proizvodnji?
Mislim, da pozitivno. Skupaj delajo Hrvati, Madžari in Slovenci, imamo pa tudi Angleža, in prav zanimivo se je sprehoditi po proizvodnji ter slišati to komunikacijo v različnih jezikih. Večjezičnost pa je lahko tudi priložnost za zaposlene za učenje še drugega jezika.
Pozitivne učinke prinaša tudi zastopanost obeh spolov, saj gre za dopolnjevanje moških in žensk, torej različnih energij v delovni sredini. Ženske so tudi sicer s svojo natančnostjo in marljivostjo lahko zelo dobre v pregovorno moških poklicih, torej kot keramičarke ali pleskarke ali za fugiranje keramičnih ploščic.
Našteti poklici sodijo tudi med najbolj deficitarne pri nas. Kako vam uspe najti te delavce?
"Res v podjetju ves čas iščemo keramičarje, pleskarje, varilce in zidarje, vendar na trgu dela teh delavcev zelo primanjkuje. Zato smo se odločili za aktivno delovanje pri pridobivanju tega kadra. Lani smo sklenili dogovor in podpisali pogodbo z zavodom za zaposlovanje ter Ljudsko univerzo za izvedbo izobraževanja po programu Osnove polaganja keramičnih oblog. Strokovne delavce na zavodu smo prosili, da najprej poiščejo med iskalci zaposlitve tiste, ki jih ta poklic sploh zanima, v program prekvalifikacije pa so se vključili šele po tem, ko so tudi po ogledu naše proizvodnje ostali pri svoji odločitvi. V program izobraževanja, ki se je izvajal v marcu in aprilu 2018 in katerega praktični del je potekal pri nas v podjetju, se je vključilo 14 žensk in en moški. V tem letu načrtujemo še enak program izobraževanja za pleskarje.
Stike smo navezali že tudi s srednjo gradbeno šolo iz Maribora, s katere so nas tudi obiskali in si pogledali proizvodnjo. Prijetno sem bila presenečena ob informaciji, da se je pri njih zelo povečal vpis v prvi letnik za poklica keramičar in zidar, zdaj pa razmišljamo, kako bi lahko pri nas organizirali izvajanje praktičnega učenja. Prakso smo že tudi omogočili dvema učencema, ki zdaj na lendavski srednji šoli končujeta izobraževanje za pečarja, in smo jima ponudili tudi možnost zaposlitve pri nas. V sklopu teh aktivnosti in z namenom, da ustanovimo svojo, Varis akademijo, smo že tudi začeli izvajanje mentorstva za mlade, ki se bodo po končani šoli zaposlili pri nas, prav tako pa bodo delavci pred upokojitvijo postali mentorji nekomu, ki bo prevzel njihovo delo. V okviru akademije bomo izvajali tako interna usposabljanja kot usposabljanja z zunanjimi partnerji, pozornost pa bo bomo namenili tudi karierni in osebnostni rasti vsakega posameznika.
Ob plači tudi druge nagrade in dodatki
Dober kader pa je mogoče zadržati ali ga pridobiti tudi z dobrimi plačami. Kakšna je povprečna plača v Varisu?
Maja je povprečna bruto plača znašala 1490 evrov, torej je bila nekoliko pod republiškim povprečjem in nad povprečjem plač v gradbeništvu. Plača pri nas je sestavljena iz fiksnega dela, ki je odvisen od obsega dela in zahtevnosti nalog na delovnem mestu, ter iz variabilnega dela, ki se lahko mesečno spreminja in jo določa nadrejeni. Vemo, da vsak hodi v službo zato, da si zasluži plačo, saj se od tega živi, ob tem pa je vendar pomembno tudi zagotavljanje varnosti. Torej da delavec ve, da so plačani vsi prispevki, da prejme regres za letni dopust - tudi letos ga bomo izplačali v maksimalni višini -, da bo prejel nagrado za poslovno uspešnost preteklega leta in ob koncu leta še božičnico, med letom in ob koncu leta pa dobijo izplačan tudi dodatek za prisotnost. Na osnovi lanskih dosežkov in priznanj pa smo zaposlenim letos izplačali še posebno nagrado. Ob plači so torej za zaposlene pomembni tudi urejeno delovno okolje in ugodnosti, ki jih omogoča delodajalec. Pripravljamo tudi neformalna druženja in razne pozornosti na primer ob rojstvu otroka, zaposlenim, ki imajo otroke, stare do 15 let, pa pred novoletnimi prazniki podarimo za vsakega tudi vrednostni bon v višini 40 evrov.
Več na: Vecer.com / Foto Jože Pojbič
