V razpravo, ki bi morala biti predvsem strokovna, saj gre za standarde šolanja otrok, so se vpletla vprašanja o (političnih) razmerjih med obema manjšinama in večinskim narodom. Zlasti se je zapletlo pri pravicah šolarjev in dijakov madžarske narodnosti. Zakon je bil sicer na koncu sprejet, a je bilo izrečenih nekaj pomenljivih besed o domnevno prevelikem prilagajanju šolskega sistema manjšini.
Nova Slovenija Madžarov ni podprla
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je med drugim pripravilo zakonske spremembe, s katerimi bi natančneje definirali, kakšno znanje jezika morajo izkazovati zaposleni v dvojezičnih šolah v Prekmurju. Zahtevana raven se je dvignila, nove zakonske definicije pa opredeljujejo, da morajo madžarski jezik obvladati tudi nepedagoški delavci, denimo hišniki in kuharji ali kuharice. Nova je določba, da obe narodni skupnosti poslej k predšolskim in izobraževalnim programom podajata soglasje, medtem ko sta doslej izrekali mnenje. Nova je tudi zakonska obveza vseh osnovnih šol v Sloveniji, da učencem, pripadnikom obeh manjšin, organizirajo dodatni pouk materinščine.
Predstavniki Madžarov so v razpravi sicer poudarjali, da zakonodajne rešitve niso idealne. Zlasti dvojezičnost šol v Prekmurju je preživet izobraževalni model, so trdili. Razlika med pravicami Madžarov in Italijanov v Sloveniji je, da ima italijanska skupnost »prave« italijanske šole v italijanščini, medtem ko je v Prekmurju za Madžare madžarščina le eden od dveh jezikov. Obe ureditvi sta posledici mednarodnih dogovorov in dekretov, ki so bili na teh ozemljih sprejeti po drugi svetovni vojni.
Predstavniki madžarske narodne skupnosti s tem niso zadovoljni. Predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horváth je dal vedeti, da bi bila tudi za Madžare uvedba madžarskih šol boljša rešitev. Res pa je, da tudi manjšina na to še ni povsem pripravljena, je priznal poslanec madžarske manjšine László Göncz.
Do sprememb v manjšinski izobraževalni zakonodaji so bili skeptični na ravni občin, češ da dobivata manjšini preveliko moč. Ta bi lahko šla na škodo večinskega prebivalstva, zlasti zaradi prednosti pri zaposlovanju. Na pomurskem območju, ki se otepa z brezposelnostjo, je to neprijetna tema.
Med poslanci je visoko raven skepse do predlaganih sprememb izražala le poslanska skupina NSi. Njen vodja, Prekmurec Jožef Horvat iz NSi, je trdil, da povečujejo vpliv in moč madžarske samoupravne narodne skupnosti.
Čas ni naklonjen sožitju narodov
»Živimo v času, ko je na narodnostni plati zelo lahko proizvajati konflikte, ampak temu se ni mogoče izogniti,« je bil v pogovoru za Dnevnik odkrit Göncz. »Večina razprav je potekala mimo dejanske vsebine. Vse se je zapletlo pri določbi, da sta jezika, madžarščina in slovenščina, enakovredna,« je opredelil nevralgično točko. Göncz je zavrnil očitke, da si manjšina želi »madžarizacije« prostora, na katerem živi.
Več na : Dnevnik.si
