EPK 2025

  • Partnerstvo bodo podpisali 30. avgusta
    Že znanim podpornicam Lendave pri kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture (EPK) 2025 iz Pomurja, hrvaške medžimurske in madžarske zalske županije so se pridružili še v avstrijski Radgoni in obe manjšinski organizaciji porabskih Slovencev.

    Župan Lendave Janez Magyar je ob tem dejal, da je zelo vesel, ker je župan Radgone Heinrich Schmidlechner spoznal, da so pravi kandidati in jih podprl, kot Lendavčan pa tudi ponosen, ker se jim pridružujeta Zveza Slovencev na Madžarskem in Državna slovenska samouprava.
     
    V Lendavi bo pred podpisovanjem partnerstev potekala tradicionalna tematska konferenca, tokrat Forum Lendava – Europa Futura, na kateri bodo med poznavalci tudi tisti, ki so se odzvali na poziv Lendave ter pripravili prispevke in razmisleke v kontekstu priprav gradiva za kandidaturo EPK.

    Črpanje iz lokalne tradicije ob hkratni svetovni naravnanosti
    Kot je pojasnil župan, je forum integralni del kandidature za EPK z dolgoročno naravnanostjo, ki črpa iz lokalne tradicije in je hkrati svetovna. Lendava kot vitalno stičišče kultur, jezikov in ver naj bi tako postala kreativna platforma za nove oblike večdimenzionalnega evropskega povezovanja.

    Janez Magyar je ob tem zagotovil, da vse dejavnosti za prijavo projekta potekajo uspešno in pospešeno z novimi ljudmi in da bodo nadomestili zamujeno zaradi odhoda ekipe, ki je začela priprave.

    Ob podpisu partnerstev za EPK bo občina Lendava podpisala tudi sporazum o pobratenju z Budimpešto. O tem se je Magyar z županom Istvanom Tarlosem dogovorila januarja, podpis pa ocenjuje kot zelo pomemben za mesto, saj bo omogočil številne nove aktivnosti oziroma okrepil sedanje.

    Omenimo še, da je sprva projekt od aprila 2016, ko je Lendava napovedala kandidaturo, vodila ekipa na čelu s predsednikom programskega sveta Alešem Štegrom in idejnim vodjo projekta Mitjo Čandrom, ki je sodelovala s prejšnjim lendavskim županom, po izvolitvi Magyarja pa je odstopila.

    vir. rtvslo.si

  • Šteger po odstopu s položaja vodje programskega sveta v Lendavi našel novega kandidata za EPK.
    Slovenija in Nemčija bosta leta 2025 na vrsti, da eno od svojih mest razglasita za Evropsko prestolnico kulture (EPK). V Lendavi so že leta 2016 javno naznanili, da si želijo tega prestižnega naziva. Še pred meseci so se zanj tako potegovali Lendava, Kranj, Ljubljana in Nova Gorica. Zdaj pa se, kot kaže, z vstopom v igro spogleduje tudi najstarejše slovensko mesto.

    Odstopila ključna človeka projekta
    Najvzhodnejše mesto v Sloveniji ima smele načrte. Pri kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture stavi predvsem na multietičnost, večjezičnost in multireligioznost, dejstvo, da so obmejno mesto, pa dojemajo kot prednost.  

    Pred časom je projekt Lendava - EPK 2025 s podpisom dogovora o sodelovanju dobil tudi regionalno in čezmejno dimenzijo, nato pa je doživel veliki pretres.

    Aleš Šteger, predsednik programskega sveta za pripravo kandidature Lendave za EPK 2025, je namreč skupaj z idejnim vodjem projekta ter svetovalcem prejšnjega župana Antona Balažka Mitjo Čandrom konec lanskega leta odstopil. Ob tem sta navedla osebne razloge.

    Novega lendavskega župana Janeza Magyara je odločitev presenetila, odstop je označil za nekulturnega, toda obenem zagotovil, da s projektom nadaljujejo. To menda dokazuje tudi načrtovano povečanje sredstev za kulturo, ki naj bi ji občina v proračunu za letošnje leto namenila dodatnih 200.000 evrov.

    Šteger našel novega kandidata za EPK
    Ptujska županja Nuška Gajšek je medtem nedavno razkrila, da tudi na Ptuju razmišljajo o vključitvi v kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture leta 2025. Možnost ocenjuje kot privlačno in meni, da bi mestu prinesla dodano vrednost.

    Kot je povedala županja, je z zamislijo do njih prišel prav na Ptuju rojeni literat Šteger, donedavnega še vodja programskega sveta lendavske kandidature.

    Pri vodjih svetniških skupin naj bi že prejeli za zdaj načelno podporo projektu, če bodo dejansko šli v prijavo kandidature, pa bodo že v letošnjem proračunu potrebovali denar za kakovostno pripravo.

    V ponedeljek bodo o tej temi razpravljali tudi na kolegiju županov Spodnjega Podravja, od katerih prav tako želijo podporo projektu, saj bi bili tudi tako bolj prepričljivi pri kandidaturi.

    »To so prvi koraki, a morali bomo pohiteti, saj se bliža oktober, ko bo prijavo potrebno oddati,« je dejala ptujska županja.

    Nekaj izkušenj že imajo
    Izračunov o tem, koliko denarja bi za izvedbo projekta potrebovali, na ptujski občini še nimajo, poroča STA, v prvi vrsti je potreben že denar za vložitev prijave, nato pa tudi za izpeljavo projektov in programa.

    Ptuj je sicer bil leta 2012 že del projekta Evropske prestolnice kulture, ki ga je takrat gostil Maribor, kar pa naj na samostojno prijavo mesta po besedah županje ne bi vplivalo. Po njenem mnenju ima Ptuj kot neka butična kulturna prestolnica tega dela Evrope veliko možnosti za uspešno kandidaturo.

    VIR: Sobotainfo.com

  • Melita Kontrec. Simpatična, zgovorna televizijska voditeljica, nepogrešljiva na kulturnih dogodkih, na katere vas popelje v oddaji Poletna scena. Rojena Lendavčanka soustvarja tudi program za pripravo Lendave na kandidaturo za evropsko prestolnico kulture 2025. Želi si, da se kultura spet vrne v mesto in zaživi, kot je v času njene mladosti, ko je nastopala v domačem gledališču.

    Poletna scena. Do kod seže vaša oddaja, samo po Sloveniji ali tudi širše?

    Trudimo se, da pokrijemo čim več dogajanja, v skladu z dopisništvi in produkcijskimi zmožnostmi seveda. Smo veseli, ker nam kdaj uspe tudi kakšen skok v tujino. Radi dajemo vpogled v nove lokacije in dogodke tudi na manj obljudenih koncih.

    Je dogajanje centralizirano v prestolnici ali opažate morda rast dogodkov tudi po manjših krajih?

    Prestolnica še vedno prevladuje, kar je nekako logično in se mi zdi tudi prav, saj je tukaj največji pretok ljudi, opažam pa, da se kulturnemu dogajanju pridružujejo številne manjše skupnosti in se je zadnja leta pojavilo precej novih festivalov. Letos je bil recimo zanimiv festival v Kostanjevici na Krki, pa Poletje z biseri v Kopru, navsezadnje se prebuja tudi Lendava s pripravami na kandidaturo za evropsko prestolnico kulture. Glede na to, da sem Lendavčanka, tako z veseljem sodelujem v programskem svetu za pripravo, v konkurenci za naziv pa sta še Ljubljana in Nova Gorica. Sem kar malo ponosna, da lahko vsa ta leta izkušenj in znanja, ki sem jih nabirala, sedaj nekako vrnem mestu. Navsezadnje sem tam začela s svojo prvo gledališko skupino, ko Lendava še ni imela niti kulturnega doma oziroma niti enega poštenega odra, pa nas je vseeno vodilo navdušenje do ustvarjanja.

    Držimo pesti za Lendavo. Kje kot domačinka vidite prednosti svojega mesta, da dobi naziv Evropska prestolnica kulture 2025?

    Gre za mesto z bogato zgodovinsko preteklostjo, kjer je dvojezičnost uradna, kulturno pa ta prostor bogatijo Slovenci, Madžari in Hrvati, pa tudi druge etnične skupine, denimo Romi. Tako stavim malo na medkulturno in mednarodno sodelovanje. Veliko ima za ponuditi, še posebno pa bi radi s tem projektom Lendavo približali Slovencem, da ne bo to le še eno mesto na vzhodu, tam nekje na koncu sveta, kot radi rečejo. Želim si, da se kultura spet vrne v mesto in da bo spet tako, kot je bilo v moji mladosti, na katero imam lepe spomine.

    Se pogosto vrnete domov?

    Moram reči, da premalokrat. Morda se bom zdaj več, zaradi službene dolžnosti. Čeprav sem v teh letih zdoma izgubila vse stike in tam nimam družabnega življenja, se vedno rada vračam. Že zaradi tega, da obiščem mamo.

    Zdi se mi, da se Slovenci na področju kulture premalo povezujemo in vsak obdeluje svoj vrtiček, namesto da bi se povezali v en velik vrt. Kakšen je vaš pogled na to?

    Osebno menim, da je tega premalo in bi bilo dobrodošlo. Nekateri imajo že dolgoletno tradicijo in vztrajajo v tem, da držijo svoj kos pogače, na drugi strani pa se organizira veliko novih festivalov s podobnimi vsebinami, ki bi morda lažje preživeli, če bi se združili. Ko se v enem manjšem kraju na isti dan zgodita dva podobna dogodka hkrati, vidiš, da se ljudje med sabo niti ne pogovarjajo, niti jih ne zanima, kaj počnejo drugi. Rezultat tega pa je seveda manjša obiskanost, ker ni tolikšne kapacitete ljudi. Malo več bi se lahko prilagajali drug drugemu.

    A še vedno ima dogajanje v manjših krajih prav poseben čar, morda prav zaradi te velike zavzetosti organizatorjev in na drugi tudi obiskovalcev, ki so željni kulture.

    Res je. Ljudje hrepenijo po kulturi, radi slišijo dober koncert, radi pogledajo dobro predstavo, in če tega ni pogosto, potem so takrat, ko je, toliko bolj navdušeni in z večjim žarom pričakujejo. Ker ni tolikšne poplave dogodkov. Spomnim se, da sem kot najstnica z vznemirjenjem pričakovala kakšen festival, saj jih ni bilo veliko. Podobno je tudi na strani lokalnih organizatorjev in zato vložijo velik del sebe v projekte.

    Kakšni dogodki vas najbolj pritegnejo?

    Rada imam gledališče in sodobno umetnost. Trenutno se zelo veselim festivala Mladi levi, rada si ogledam tudi kakšno likovno razstavo. Pa tudi v kino rada zaidem. Film si raje pogledam v kinu kot doma.

    Veliko tega obiščete po službeni dolžnosti, a to najbrž ni enako, kot če se dogodka udeležite zasebno. Koliko se vam obisk kulturnih prireditev prepleta z delom ali greste kdaj kam tudi povsem brez obveznosti?

    To je eno takšno večno vprašanje. Sicer sem vesela, da lahko združim službo s tem, kar imam rada, a kadar delam, je fokus povsem drugje in dogodka ne moreš doživeti v vsej svoji polnosti oziroma ga doživiš drugače, preko avtorjev. V glavi imaš vprašanja, h komu boš šel po izjavo, kako boš napisal tekst, zmontiral... Res je, da večino zadev obiščem po službeni dolžnosti, in zato sem takrat, ko sem lahko doma, raje doma in se me težko spravi kam. Mora biti nekaj, česar resnično ne bi rada zamudila. Recimo Poletna muzejska noč, na njo grem vsako leto, mi je en tak poseben dogodek, ki ga obiščem povsem sproščeno.

    VIR: vecer.com / Katja Štingl / Foto
    Intervju je bil objavljen v reviji STOP

  • V Ustanovi dr. Šiftarjevi fundaciji (UŠF) s sedežem v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih v minulih dveh letih posebno pozornost namenjajo pripravam kandidature Občine Lendava za Evropsko prestolnico kulture (EPK) 2025, kajti UŠF podpira dejavnosti svojih ustanoviteljic - in Občina Lendava je med njimi - in ker je kandidatura sama po sebi pomembna akcija širših dimenzij. Lendava ima s svojim potencialom, premnogimi kakovostnimi vsebinami, bogato in raznoliko tradicijo, izjemno kulturno dediščino ter raznovrstnimi kulturnimi in drugimi uspešnimi projekti več kot odlične možnosti za osvojitev naziva evropske kulturne prestolnice, zato ima tudi sama kandidatura, vse aktivnosti za njeno pridobitev in seveda vse aktivnosti v okviru EPK in po njem velik pomen.

    Kandidatura Lendave za EPK 2025 je poleg tega kontinuirana aktivnost pomembna za občino, Prekmurje in pomursko regijo; odlična priložnost za afirmacijo, promocijo izjemnega zgodovinskega in kulturnega bogastva tega prostora, njegove izjemne večplastne multikulturnosti, vzornega sožitja med Slovenci, Madžari in drugimi tu živečimi manjšinami ter njenega še večjega uveljavljanja kot pomembnega razvojnega in povezovalnega potenciala; je lahko pomemben element večplastne identitetne politike; je izjemna priložnost za krepitev in bogatitev čezmejnega sodelovanja in utrjevanje pomurske regije v srednjeevropskem prostoru, na križpotju vzhoda in zahoda, severa in juga.

    Iz vsega tega izhaja, da UŠF podpira dosedanja prizadevanja Občine Lendava pri pripravah za kandidaturo EPK 2025 in bo po svojih močeh to še naprej, saj verjamejo, da bodo pobuda in aktivnosti Občine Lendava prepoznane tudi v drugih okoljih - drugih lokalnih skupnostih v regiji, javnih ustanovah in civilno družbenih organizacijah in skupnostih - kot koristna, skupna akcija. Prav tako so prepričani, da je kandidatura lahko ena izmed najpomembnejših skupnih, povezovalnih projektov vseh različnih deležnikov v regiji, ki pomenijo skupno povezovanje lokalnih, regijskih in širših pobud in aktivnosti v javnem interesu in je vodilo nadaljnjega skupnega delovanja.

    UŠF pozdravlja sklenitev Dogovora o partnerskem sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota, lokalnimi skupnosti iz sosednjih prijateljskih držav Hrvaške in Madžarske in z več nevladnimi organizacijami. Po svojih močeh si bo UŠF prizadevala za širitev partnerskih povezav in vseh drugih oblik sodelovanja kar najširšega kroga različnih organizacij in ustanov, ki bi lahko s svojim delovanjem bogatili samo kandidaturo, aktivnosti v času EPK in tudi trajnejše vzajemno in širše družbeno ter čezmejno sodelovanje. UŠF bo še posebno pozornost namenjala prizadevanjem, da bo kandidatura Občine Lendava in njenih partnerjev prepoznana kot širše pomemben trajnostni projekt in zato tudi formalno sprejeta kot kandidatura Republike Slovenije za EPK 2025.

    Dokument je uprava UŠF, ki jo kot predsednik vodi Ernest Ebenšpanger, predsednica njenega programskega sveta pa je dr. Klaudija Sedar, na podlagi več predhodnih razprav in potrditve v Programskem svetu, sprejela na svoji 6. seji 17. septembra letos.

    Vir: prlekija-on.net

  • Podpis pogodbe, ki utrjuje vezi in sodelovanje s številnimi občinami
    Župan Občine Lendava Anton Balažek je z župani Murske Sobote, Čakovca na Hrvaškem in Zalaegerszega na Madžarskem podpisal dogovor o sodelovanju pri projektu Lendava – Evropska prestolnica kulture 2025.

    K sporazumu so pristopili tudi Svet Pomurske razvojne regije (Slovenija), Međimurska županija (Hrvaška), Županija Zala (Madžarska), Knjižnica – Kulturni center Lendava, Hrvaško kulturno društvo Pomurje in Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost. S tem je projekt Lendava – EPK 2025 dobil regionalno in čezmejno razsežnost.

    Dolga pot do kandidature
    Slovenija in Nemčija bosta leta 2025 na vrsti, da eno od svojih mest razglasita za Evropsko prestolnico kulture. Pred dvema letoma je Lendava javno napovedala, da se bo potegovala za kandidaturo za EPK. Mesto želi Evropi ponuditi koncept EPK-ja, ki temelji na čezmejnem sodelovanju slovenskih, hrvaških, madžarskih in avstrijskih mest ter regij oziroma županij. Prednost sodelovanja je v jezikovni raznolikosti, številnih potencialih območja in v bogatem kulturnem sožitju.

    Projekt bi si težko predstavljali brez podpore pokrajinskega središča Murske Sobote in Sveta Pomurske razvojne regije. Kraje povezuje bogata kulturna dediščina, številni ljudski običaji in navade, prekmurščina, prekmurska kulinarika, naravna dediščina z reko Muro ter ne nazadnje tudi skupni razvojni cilji. Cilj projekta je ohraniti bogate kulturne tradicije, oblikovati skupne kulturno – turistične ponudbe ter doseči pozitivne razvojne in demografske trende.

    Podobna je tudi podlaga za vzpostavitev partnerstva s hrvaškim mestom Čakovcem kot pokrajinskim središčem in Međimursko županijo. Pomemben vezni most pri tem je Hrvaško kulturno društvo Pomurje, ki že vrsto let uspešno skrbi za ohranjanje narodne identitete hrvaške kulture in jezika.

    Ker gre v Lendavi za narodnostno mešano območje, kar se kaže med drugim v aktivni uporabi madžarskega jezika, ohranjanju madžarske kulture in tradicije ter vsakodnevnim sobivanje v lokalnem okolju, je samo po sebi umevno povezovanje z madžarskim mestom Zalaegerszeg in županijo Zala. Pomemben prispevek k prijateljskim odnosom daje Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost, ki kot krovna organizacija Madžarov v Sloveniji tesno sodeluje z Županijo Zala in preostalimi madžarskimi mesti.

    Župan Občine Lendava Anton Balažek je povedal, da je ideja o kandidaturi gotovo predrzna, vendar verjame, da jo je mogoče izpeljati, zlasti ob upoštevanju velikega potenciala v čezmejnem sodelovanju. "Vprašajmo se, ali je Evropa le prostor velikih mest ali imajo v njej prostor tudi majhna mesta. Pri tem projektu želimo izpostaviti ljudi, kulturo in življenje, ki ga živimo tukaj. Sam menim, da kandidatura za EPK ni politični, temveč predvsem gospodarski in turistični projekt. Morda se to komu ne zdi prav, vendar želimo s tem poudariti, da kultura ni nekaj, v kar je treba le vlagati, temveč nekaj, kar obilno daje."

    Kmalu še avstrijski partnerji?
    "Po današnjem podpisu sporazumov pa seveda ostajamo odprti za morebitne nove partnerje. Prav tako bomo v drugem krogu dogovorov k sodelovanju povabili tudi partnerje iz Avstrije. Kljub temu, da smo sosedje, pri nas ni tradicionalno nemško govoreče območje, zato menimo, da lahko z Avstrijo več kot na področju kulture naredimo na področju turizma."

    Župan Mestne občine Murske Sobote Aleksander Jevšek je povedal, da se je povabilu Lendave nemudoma pritrdilno odzval, saj je prepričan, da ima pojekt velik potencial in možnosti za uspeh. "Lendava na mnogih področjih odstopa od povprečja, naj omenim le drzne projekte, kot so stolp Vinarium, uspešne razstave svetovnih umetnikov na gradu in, ne nazadnje, kandidaturo za EPK. Zato se zavezujem, da bom s sodelavci pomagal pri projektu, pri katerem sem prepričan, da bomo kot regija uspešni."

    Župan mesta Čakovec Stjepan Kovač je poudaril, da podpis sporazuma dojema kot nadaljevanje sodelovanja v okolju, ki ima bogato skupno kulturno zgodovino. "Veseli nas, da ste izbrali ravno Čakovec. Leto 2025 ni tako daleč, kot se zdi, zato je treba pričeti delati in prepričan sem, da bo ta čas rodil veliko dobrih idej in izpeljanih projektov."

    Župan mesta Zalaegerszeg Zoltán Balaicz je poudaril, da se veselijo sodelovanja pri projektu in da je prepričan, da bo tudi njihovo mesto od tega imelo koristi. "Zalaegerszeg šteje 60.000 prebivalcev, a se lahko veliko nauči od male Lendave, na primer, kako pripraviti velike umetniške razstave ali kako delovati na področju turizma. Seveda bomo Lendavi nudili pomoč, kjer je to le mogoče, saj bomo s tem pridobili vsi. Če bo uspešna Lendava, bodo uspešni tudi kraji v širši okolici."

    VIR: prlekija-on.net

  • Koncept EPK v Lendavi zajema še pet partnerskih in dvajset drugih mest, kandidatura pa bo skupni projekt Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške.

    Za uspešno pripravo in prijavo kandidature je potrebno oblikovati usposobljeno strokovno ekipo, v mestu pa se je že  vzpostavila ustrezna raven konstruktivnega pričakovanja in pripravljenosti na izzive projekta.
    Že leta 2016 je občina Lendava, kot prva med slovenskimi običami, s pripravami na kandidaturo za prestižni naslov Evropska prestolnica kulture 2025. Ker je to zahteven in večnivojski projekt in nenazadnje tekmovanje, se občinski veljaki zavedajo, da je večina uspešnih mest s pripravami pričela do tri leta pred javnim razpisom. Tega so razpisali letos.

    Kriteriji zahtevajo veljavno lokalno strategijo razvoja kulture v mestu, ki mora biti povezana s splošno strategijo razvoja mesta. Priprava ustreznih in kakovostnih strategij terja čas za pripravo in implementacijo.

     Mesto, ki kandidira za Evropsko prestolnico kulture leta 2025, je bogatejše za še eno pridobitev.
    Kriteriji zahtevajo visoko stopnjo udeleženosti lokalnega prebivalstva – mnogo kandidatov vključi šole, univerze, mladinske centre, nevladne organizacije ter kulturne organizatorje. Vključiti je potrebno zasebni sektor, tako na področjih kulturnih in kreativnih industrij kot širše.
    Za uspešno pripravo in prijavo kandidature je potrebno oblikovati usposobljeno strokovno ekipo, v mestu pa se je že  vzpostavila ustrezna raven konstruktivnega pričakovanja in pripravljenosti na izzive projekta.

    Dolgoročna vizija Lendave v kulturi stremi k poziciji mesta kot generatorju novih pristopov, nove energije, razvoja gospodarstva, kulturnega turizma in predvsem pozitivnih učinkov na demografske kazalce in ustvarjanja novih delovnih mest.
    Kandidaturo bodo mesta morala vložiti do konca leta, komisija pa bo že februarja 2020 prišla v Slovenijo in preverila pripravljenost mest na kandidaturo.

    VIR: delo.si