Britanska družba Ascent Resources, ki na Petišovskem polju črpa in prodaja zemeljski plin, v pričakovanju okoljevarstvenega dovoljenja za rafinerijo za prečiščevanje zemeljskega plina nadaljuje pritisk na Slovenijo. Glavni izvršni direktor Colin Hutchinson je znova zagrozil s sodnimi postopki, na katere se v družbi že aktivno pripravljajo.

Če Ascent v normalnih rokih ne bo uspel pridobiti okoljevarstvenega soglasja, za katerega je zaprosil Agencijo RS za okolje (Arso), se bo z zahtevki za povračilo nastale škode obrnil na sodišče. Zaradi zamud pri obravnavi vloge je sicer že pred časom zagrozil s postopki pred Sodiščem EU.

“Odvetniki v Londonu in Ljubljani so z zadevo že seznanjeni, aktivno se pripravljajo na sodne postopke,” je za portal London South East zatrdil Hutchinson. Po štirih letih, kolikor je minilo od oddaje vloge, Huchinson sicer še vedno upa, da jim bo Arso izdal ustrezna dovoljenja.

V Ascentu so, tako Huchinson, v jeseni pričakovali okoljevarstveno soglasje, potem pa se je v zadevo konec oktobra vpletel okoljski minister Jure Leben in odredil notranji nadzor nad delom Arsa v tem in še enem postopku, povezanem s črpanjem plina na Petišovskem polju. Minister se je želel prepričati, da so bili vsi postopki vodeni strokovno, nepristransko in zakonito, pa tudi, ali nad zaposlenimi ni bil izvajan neprimeren pritisk.

Nadzor se torej ni nanašal na vsebino, je pa pokazal, da je v postopkih prihajalo do pritiskov in groženj, pri obeh postopkih pa sta bili kršeni načeli samostojnosti in neodvisnosti organa ter dela uradnih oseb.

Zadeva je odnesla tedanjega direktorja Arsa Joška Kneza, ki je s položaja odstopil. Arso zdaj začasno, kot v.d. direktorja, vodi Gregor Sluga.

VIR: hudo.com

Arso naj bi kmalu odločil o dovoljenju za širitev dejavnosti v Petišovcih, po črpanju prekmurskega plina spraševal tudi britanski zunanji minister.
Po razkritju novih podrobnosti v aferi z maketo 2. tira je Minister za okolje in prostor Jure Leben Marjanu Šarcu ponudil odstop in premier ga je tudi sprejel. Vlado tako zapušča minister, ki je v zadnjem precej zaznamoval tudi dogajanje v Pomurju.

Spomnimo, da je med drugim zagotovil, da v času njegovega mandata ne bo na hidroelektrarn na Muri, prav tako je javno nasprotoval črpanju plina v Pomurju. S tem je posegel v interese britanskega podjetja Ascent Resources, ki želi v sodelovanju s slovenskim Geoenergom ob pomoči hidravlične restimulacije povečati izkoristek plina na Petišovskem polju. Zadeva trenutno čaka na odločitev Arsa.

Da je Lebnu afero zakuhalo mešanje štren Britancem brez konkretnih indicev ne gre trditi, toda poskusi lobiranja (zdaj tudi s strani britanskega zunanjega ministra), ki sovpadajo z ministrovim odstopom, vendarle begajo javnost.

Pritiski, zamenjave in prijave
Spomnimo, da se je zgodba zaostrila že pred časom, ko je Leben po ugotovitvi nepravilnosti v postopkih, povezanih z načrtovanim črpanjem plina v Petišovcih, zamenjal vodstvo Agencije za okolje. Prav tako je Komisiji za preprečevanje korupcije po njunem novembrskem sestanku prijavil britansko veleposlanico v Sloveniji Sophie Honey, ki naj bi po velikem ogorčenju delničarjev družbe z njim načela pogovor o težavah Ascent Resources v Sloveniji.

Zanimalo jo je, kdaj bo Arso izdal dovoljenja, povpraševala pa naj bi tudi po izsledkih notranjega nadzora nad postopki agencije, ki ga je Leben odredil nekaj dni pred tem.

Na britanskem veleposlaništvu so kakršnekoli poskuse vplivanja na slovenske organe sicer odločno zanikali.

Odločitev znana kmalu
Agencija za okolje je še vedno v fazi odločanja. Dovoljenje za precejšnje povečanje dveh obstoječih vrtin s hidravlično restimulacijo je Geoenergo vložil maja lani in v Ascent Resources še vedno upajo, da bodo uspešni. A Siol navaja neuradne informacije, da naj bi Arso odredil izvedbo presoje vplivov na okolje, po tem scenariju pa do izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za tako imenovani fracking ne bi prišlo.

O črpanju prekmurskega plina spraševal tudi britanski zunanji minister
Prizadevanja Velike Britanije vladi v povezavi s projektom hidravličnega drobljenja v Petišovcih so se medtem v minulih tednih še nekoliko okrepila. Za dovoljenje za črpanje plina v Pomurju je namreč ob nedavnem obisku v Sloveniji lobiral tudi britanski zunanji minister Jeremy Hunt, ki se je sestal z zunanjim ministrom Mirom Cerarjem.

Srečanje je v medijih najbolj zaznamovala Huntova izjava, v kateri je Slovenijo označil za "nekdanjo sovjetsko vazalno državo", a ministra sta govorila predvsem o odnosih med državama, rasti blagovne menjave in krepitvi vezi.

Ministrstvo za zunanje zadeve potrdilo, da je beseda tekla tudi o projektu Petišovci. Po pisanju Siola,  V okviru pogovora o sodelovanju na področju naložb je Cerar Huntu zagotovil, da postopki tečejo skladno s slovensko zakonodajo in predpisanimi okoljskimi standardi.

Pričakujejo zaščito ljudi in okolja
Za komentar na aktualno dogajanje in pogovore v visokih političnih krogih smo prosili Mihaela Kasaša, podžupana občine Lendava in predstavnika civilne iniciative Ustavimo fracking v Sloveniji, ki pravi da gre za procese, na katere žal nimajo vpliva. Težko pa tudi oceni, ali je odstop okoljskega ministra Lebna kakorkoli povezan z morebitnimi pritiski britanske družbe, njihovih partnerjev ali delničarjev.

»Upam, da ne. Je pa zelo zanimivo opazovati dogajanje,« odgovarja Kasaš, ki od Arsa pričakuje odločitev, ki bo kar najbolje obvarovala naravo in tukaj živeče ljudi.

V podjetju Ascent Resources sicer že vseskozi trdijo, da pri načrtovani hidravlični stimulaciji ne gre za nevaren fracking, temveč za nenevaren postopek, ki naj ne bi onesnaževal okolja. Po njihovem mnenju bi projekt Sloveniji lahko prinesel velike energetske in ekonomske koristi, direktor podjetja Colin Hutchinson pa obenem zagotavlja, da se ni srečal ne z britansko veleposlanico v Sloveniji ne z britanskim zunanjim ministrom.

VIR:Sobotainfo.com

Po osmih letih od ustanovitve civilne iniciative Ustavimo fracking v Sloveniji se Prekmurci niso sprijaznili s sodobno metodo pridobivanja plina, tudi nič bolj ne verjamejo odgovornim, da bodo naredili vse za zaščito okolja, pitne in termalne vode. Se bodo britanski investitorji, ki so februarja zopet obiskali občino Lendava, utrudili in zapustili Petišovsko polje?

Okoljevarstveniki po svetu že dlje opozarjajo, da s frakturiranjem (frackingom), sodobno invazivno tehniko pridobivanja plina, v okolju sprožamo nevarne procese in ogrožamo pitno vodo. Na drugi strani po mnenju plinske stroke neuko in nestrokovno javnost miri industrija. Vendar v njihovih besedah ni iskati varnosti, saj so se oglasili tudi inženirji, ki so v naftni in plinski industriji delali in videli marsikaj, pa se s svojimi znanstvenimi kolegi ne strinjajo (več). Tudi naše Prekmurje je bogato s plinom in prva vrtina že iz petdesetih let je še vedno delujoča, vendar je za večje zaslužke treba na plan izvabiti več plina. To pa je možno le s sodobnejšimi tehnikami, za kar so poskrbeli vlagatelji iz britanskega podjetja Ascent Resources in pred osmimi leti začeli s frackingom na Petišovskem polju v občini Lendava.

Na ključno dovoljenje za začetek črpanja plina na Petišovskem polju s tehniko hidravlične stimulacije majhnega obsega britansko podjetje in naš Geoenergo čakata od maja 2017, v vlogi pa med drugim priznavajo obremenitve okolja s hrupom, uporabo manjših količin eksploziva, ne izključujejo tudi manjših potresnih sunkov oziroma mikroseizmičnih pojavov, raztopina, ki jo bodo pri postopku uporabljali, pa ni nevarna, a vsebuje nevarne lastnosti, v njej bodo tudi snovi za čiščenje odtokov – tudi take, ki se jih uvršča med biocide. Popolnoma nenevarno torej?

Geološki zavod Slovenije je v poročilu o vplivih na okolje zapisal, da s tehniko frakturiranja na Petišovskem polju velikih sprememb v okolju ne bo. Emisije, izločene pri črpanju, pa da ne bodo ogrožale okolja in zdravja ljudi – če ne bo okvar na plinovodih. Kaj pa če bodo?

Lokalna skupnost – brezzobi tiger

Ni čudno torej, da so se v procese pridobivanja dovoljenj vključile okoljevarstvene organizacije oziroma društva. Naša zakonodaja namreč lokalnim skupnostim ne omogoča, da bi bile stranka v postopku. »Da se je naša civilna iniciativa sploh lahko informirala, sta nam pomagali dve okoljski organizaciji. Okoljska zakonodaja potrebuje prevetritev, da bi bile lahko lokalne skupnosti stranke v postopkih že v začetnih fazah pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj, saj bi tako lahko že na začetku preprečili delovanje s figo v žepu,« opozarja dr. Mihael Kasaš, član Civilne iniciative Ustavimo fracking v Sloveniji, ekološki kmetovalec, kemijski inženir, doktor kemije in kemijske tehnologije, ki je pred mesecem dni postal podžupan občine Lendava.

V civilni iniciativi vidijo v pridobivanju plina in rafinerije za čiščenje plina neposredno nevarnost za ljudi in okolje, saj bodo črpališča spremenila videz krajine, jo izpostavila potresnim sunkom, pri kvarih in ugašanju gorečih bakel pa prehaja plin iz vrtin neposredno v zrak. »Metan je več kot desetkrat bolj toplogreden plin kot ogljikov dioksid, zraven pa so še drugi strupeni toplogredni plini. Leta 2011 so že posredovali gasilci in skoraj zaprli avtocesto. Za okolje je problematična rafinerija, pri procesih za prečiščevanje se lahko živo srebro in radioaktivni elementi, kot sta radon in radij, akumulirajo v ceveh ter drugi opremi za črpanje in čiščenje surovega zemeljskega plina. Tu sta še onesnaževanje s hrupom, izpostavljenost pitne vode in zajetij termalnih vod pod zemljo kemikalijam iz procesa hidravlične stimulacije in odpadni vodi iz odlagališč, skrbi pa nas tudi kratka življenjska doba vrtin, zato bo treba vedno znova vrtati na drugih lokacijah. Če investirate 50 milijonov evrov v to plinsko nahajališče, moramo pričakovati, da se bo na tem območju veliko vrtalo,« razlaga Kasaš in dodaja, da je v regiji pod vprašajem tako vpliv na biotsko raznovrstnost kot turizem.

Neuki diplomati

»Predvsem si moramo kot lokalna skupnost razjasniti smer, v katero bi radi zakorakali v prihodnosti. Kakšne so naše prioritete? Kaj bi radi razvijali v naši regiji? Četudi nas prepričujejo, da ne gre za fracking, je dejstvo, da gre za pridobivanje fosilnih goriv, ki naj bi se jih na globalni ravni opuščalo. Morali bi prehajati na čistejše vire energije, na krožno gospodarstvo, mi pa si kar ne upamo. Želim si, da bi v prihodnosti investirali v bolj okoljsko sprejemljive gospodarske dejavnosti,« pravi novopečeni podžupan in zagovornik zdravega okolja, ki vidi priložnost pomurske regije v malem gospodarstvu, kmetijstvu in turizmu. Delež turistov se v zadnjih štirih letih tudi v občini Lendava povečuje.

»Kot pobudnik civilne iniciative sem seveda povsem proti črpanju plina pri nas, saj bi rad na državni oziroma globalni ravni preokrenil filozofijo razvoja človeštva. Da se v take in podobne industrije ne vlaga več, naj se kapital usmeri v projekte, ki bodo v dobrobit vseh. Prepričan sem, da obstajajo.« Pritiskov, ki jih po Kasaševih besedah po malem doživljajo vsi v civilni iniciativi, ne jemlje kot usodnih, predvsem pa ne bodo nikoli spremenili njegovih nazorov.

Pomenljivo je, da Velika Britanija k nam pošilja geografsko in zgodovinsko nepoučene diplomate, ki lobirajo za fracking, po drugi strani pa nekdanji generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki-moon britansko premierko Mayevo poziva, naj se drži dogovora o delovanju proti klimatskim spremembam in naj Britanci nehajo investirati v fosilna goriva izven svojega teritorija!

Se bo treba izseliti?
Večina prebivalcev občine Lendava si zaradi zgoraj naštetih tveganj plinskega črpališča in rafinerije v svojem okolju ne želi. Nikolina Palnec, predsednica krajevne skupnosti Petišovci, verjame, da je v igri ogromno denarja, zato je zaskrbljena. »Upamo, da bo zmagal mali človek, a bo zelo težko. To območje je bilo nekdaj naseljeno zaradi potreb industrije, vendar se morda bliža čas, ko se bo treba izseliti. In to z območja, kamor se ljudje tako in tako ne priseljujejo. Smo pa zanimivi za bioplinarne, črpališče in rafinerijo plina, Ilirijo, Lek, hidroelektrarne na Muri... Sedaj so nam postavili še kompostarno za odpadno zelenjavo in živila, iz katere že zaudarja. V ozadju vseh teh načrtov je veliko denarja, od katerega prebivalci Lendave dobimo bore malo oziroma nič. Še vedno imamo najnižji standard v državi, zdravstveno stanje je slabo – veliko imamo rakavih bolnikov, veliko je raka na grlu. Zakaj bi se temu sploh čudili?! Želimo zeleno Lendavo, pa kaj še!«

Upokojeni kulturnik, gledališki igralec Rajko Stupar, ki živi v neposredni bližini plinskega črpališča, opaža, da ljudje po svetu hodimo brezbrižno. »Bojim se, da pristanem med smetmi človeške brezbrižnosti, zato sem bil že pred leti med protestniki z maskami pred sežigalnico tukajšnjega obrata Leka – ker je smrdelo. Vsi na položajih so bili takrat sila užaljeni, češ kaj si narod, ki se na nič ne spozna, dovoli. Šele po desetih letih nam je eden vodilnih priznal, da smo imeli prav, zato so takrat popustili našemu pritisku in se potrudili, da so tehnološko rešili proces in ni bilo več tolikšnega smradu. Zanimivo, da je takrat župan govoril o tehtanju med krajani in industrijo, mi pa dihati nismo mogli!« Tudi danes ga zanima, kaj se zažiga. V vsem tem času ni imela občinska okoljska komisija niti enega sestanka zaradi sežiganja , je opozoril. »Da si politika dovoli početi nekaj, kar ni v interesu ljudi, je zelo hudo! Civilne iniciative smo opozorilne lučke, ki bi nas morali jemati resneje. Pri dogajanju v naši družbi pomislim na slovenske janičarje, ki so veljali za najbolj zagrizene vazale sultanu, danes pa imamo kapitalske janičarje! Ti hodijo pritiskat na državne in občinske oblasti ter nas na javnih razpravah označujejo za nevedneže. Mi smo se hoteli podučiti, pa nam s pravimi informacijami niso postregli. Spomnim se, ko so nam javno zatrjevali, da ni plina, nato pa so ga v dveh poskusnih vrtinah našli ogromne količine. Kako zdaj?! Torej niso uporabljali iste tehnologije, to je jasno vsakemu. Ves čas pa se nam razgaljajo janičarji, ko uporabljajo vsa sredstva, da še to malo, kar imamo, odnesejo. Ne glede na to, kaj bo ostalo za njimi.«

Ne zaupam oblasti

Tudi Marjan S. Fujan iz Lendave prikimava in ni mu jasno, zakaj bomo dali 80 odstotkov dobička Angležem, če bodo delali naši ljudje. »Če bomo za denar dopustili uničenje naše pokrajine, smo res neumni! Lahko si mislimo, da jih nič ne bo ustavilo, ker imajo baje koncesijo še za druga območja po  Sloveniji.«

Še en upokojenec v omizju sogovornikov sredi Petišovcev Milan Utroša je spomnil še na en primer janičarstva. »Ko je poslanec Levice Franc Trček v državnem zboru izpostavil spornost frackinga ter zahteval razpravo (takratna vlada in ministrica za okolje sta zatrjevali, da je vse v redu), je bil tisti, ki je glasoval proti taki razpravi, ravno lendavski poslanec Franc Laj. Sicer je pa tako obnašanje simptomatično. Zakaj nima Lek sežigalnice v Ljubljani? Zakaj lastnik bioplinarne, ki je iz Murske Sobote, te ni postavil v svojem kraju? Enako je z Angleži in frackingom. Doslej se nobena lokalna oblast uradno ni opredelila glede frackinga. Tudi pri bioplinarni se iz občine ni oglasil nihče – šele po tem, ko se je dvignilo ljudstvo in se samoorganiziralo. Tudi sedanji oblasti ne zaupam preveč, glede na to, da je na nedavnem sestanku župan prav predstavnikom podjetja Ascent predlagal, da bi participirali pri zagotavljanju požarne varnosti v občini. Če frackingu nasprotuješ, pri njegovem izvajalcu ne prosjačiš za denar, temveč predlagaš občinskemu svetu, da se v imenu občanov do njega opredeli.«

Stuparja zanima, ali se bo Slovenija uspela pokončno ubraniti pritiskov kapitala ali pa bo ravnala vazalsko, Utroša pa bo zelo pozoren na prve poteze novega okoljskega ministra in novo občinsko oblast. »Že na prvi predstavitvi pred državnim zborom se bo novi minister moral jasno opredeliti glede frackinga. Naj se ta metoda na ozemlju Slovenije prepove in tako dokončno zaključimo to zgodbo.«

Prekmurci temu, da ne gre za nevarno početje, pa če ga imenujejo fracking ali hidravlična stimulacija, ne verjamejo. V skrbi, da so Britanci vedno bliže dovoljenju za črpanje plina in obratovanju rafinerije, nekateri pozivajo k protestom v Ljubljani. In ob tem dodajajo: »Le pazimo, da nam iz vodovodov ne bo tekla voda, s katero si bomo lahko svetili.«

Se pri nas lomi ali (samo) stimulira?

Hidravlična stimulacija, ki naj bi jo izvajali pri nas, je proces, soroden frackingu. V Pomurju gre po trditvah plinarjev za hidravlično obdelavo slojev peščenjakov (ne skrilavcev kot v ZDA) majhnega obsega in ne uporabljajo tehnike horizontalnega vrtanja, temveč samo vertikalno. Se pa tudi pri tem procesu uporabljajo kemikalije in voda – slednja v manjših količinah kot pri frackingu. Pri frackingu navajajo na stotine kemikalij, med katerimi so nekatere strogo varovana skrivnost podjetij. Med njimi so spojine z benzenom, ki povzroča obolenja ledvic, jeter, pljuč, možganov, srca. Iz ZDA poročajo o poginu živine, ki se je pasla v bližini plinskih črpališč in je imela zaradi onesnaženega zraka z visoko koncentracijo kemikalij težave z dihanjem. Poročajo tudi o nevroloških poškodbah zaradi težkih kovin, za katere krivijo kontaminacijo vode ob hidravličnem lomljenju. Pri tem nista zanemarljivi nevarnost potresov in velika potrošnja vode, kar je v nekaterih zveznih državah povzročalo strašne probleme v sušnih obdobjih.

Fracking na Nizozemskem rušil domove

Marca 2018 so na Nizozemskem mediji poročali, da bo vlada do leta 2030 ustavila pridobivanje plina na plinskih poljih okoli Gröningena, da bo tako umirila tla. Črpanje plina z metodo fracking namreč v podzemlju pušča velikanske zračne žepe, ki povzročajo potrese, ti pa so poškodovali že na tisoče nizozemskih domov. Sporno metodo so z zakonom prepovedali tudi v Nemčiji, Franciji, na Škotskem in v treh ameriških zveznih državah. Medtem pa se fracking nemoteno izvaja na Hrvaškem in Madžarskem.

Bioplinarna še vedno smrdi

Na cesti iz Lendave proti mejnemu prehodu Petišovci je na levi strani Ecos, največja bioplinarna v Sloveniji, ki so ji sicer odvzeli obratovalno dovoljenje, vendar iz tamkajšnjih bunkerjev še vedno zaudarja. Nikolina Palnec, domačinka iz Petišovcev, ki se v okviru civilne iniciative Proti smradu bori proti bioplinarni 16 mesecev, je povedala: »Trenutno iz bioplinarne ne smrdi, vendar se borimo, da bi vsaj pred poletno vročino ukrepali. Ker je v fermentatorjih še vedno digestat in še vedno prihaja do fermentacije, je takrat tukaj neznosno živeti. Obremenjeni smo z mrčesom, zaradi zelenih muh niti v največji vročini nismo mogli odpirati oken, zaradi mušjih ličink pa veliko naših pridelkov ni bilo užitnih. Prebivalci imamo zelo malo moči, tukaj bi morala nastopiti država, saj občina ne premore tolikšnih finančnih sredstev, da bi lahko te snovi primerno odstranila in odložila. Poleg tega je velika težava, da nikjer v Sloveniji ni ustreznih prostorov, kjer bi lahko ta digestiv ustrezno predelali. Notri so tudi težke kovine, ostanki zdravil...« Ob tem je Mihael Kasaš opozoril, da je bioplinarna dobila okoljevarstveno dovoljenje za predelavo koruzne silaže, kar je odobril tudi okoljski občinski svet, nato pa je država mimo lokalne skupnosti podelila koncesijo še za predelavo vseh drugih odpadkov. Ostanki teh še vedno zasmrajajo okolje, nikogar ni, ki bi odpadke odpeljal – okoljsko inšpekcijo so seveda že opozorili, a zgodilo se ni nič. V Petišovcih pa je še ena napol zgrajena bioplinarna, Organica, za katero so prejeli sredstva še pred podelitvijo gradbenega dovoljenja, z digestati so (na črno) napolnili bunkerje in podzemne rezervoarje, podjetje je šlo v stečaj, napolnjeni rezervoarji pa ostajajo.

VIR: novice.svet24.si

Nekatere informacije, ki so jih objavili posamezni mediji, so napačne
V zadnjem tednu dni so se v javnosti pojavljali prispevki na temo nadaljnjega razvoja in aktivnosti na petišovskem plinskem polju. Nekatere informacije, ki so jih objavili posamezni mediji, so napačne. Javnosti želimo posredovati točne informacije o predvidenih postopkih, potrebnih za nadaljnji razvoj naftno-plinskega polja Petišovci. Razvoj in proizvodnja plina na Petišovskem polju še vedno ostaja eden izmed ključnih gospodarskih projektov za razvoj SV Slovenije, hkrati pa zagotavlja večjo energetsko neodvisnost Slovenije. Visoka ozaveščenost slovenske javnosti o projektu je po našem mnenju ključnega pomena za uspešnost nadaljnjega poteka projekta.

Zato smo na novinarski konferenci, ki je potekala 8. novembra 2017 v Lendavi, ob pričetku prodaje surovega neočiščenega zemeljskega plina hrvaški Ini povedali, da smo sprožili postopke za pridobitev dovoljenj za nadaljnji razvoj plinskega polja. Takrat smo javnosti tudi sporočili, da bo verjetno v prihodnosti potrebna oz. smiselna hidravlična stimulacija vrtin (ustaljen rudarski postopek), ni pa nujno, saj pri veliko obstoječih starih vrtinah le-ta ni bila potrebna, ter da bomo na podlagi rezultatov 6 mesečne testne proizvodnje pripravili plan nadaljnjih aktivnosti.

Konec marca je ARSO na svoji spletni strani objavil Obrazec za izvedbo predhodnega postopka, ki smo ga vložili predstavniki družbe Geoenergo. Vloga zajema podrobne obrazložitve postopka ponovne stimulacije vrtin Pg-10 in Pg-11A s hidravličnim lomljenjem. Želeli bi poudariti, da nameravamo izvesti nenevaren ustaljen rudarski postopek, ki je natančno opisan tudi v obrazcu, ki smo ga oddali na ARSO. Vrtini Pg-10 in Pg-11A se ne bosta hidravlično stimulirali istočasno, temveč ena za drugo. Čas trajanja hidravličnega lomljenja bo za posamezno vrtino okvirno cca. 2 – 5 ur na fazo lomljenja, skupno do največ 25 ur na posamezno vrtino. Izvedba vseh pripravljalnih del v povezavi z lomljenjem bo trajala cca. en do dva tedna. Povratno tekočino iz postopka hidravlične stimulacije se bo ujelo v mobilno cisterno in eventualno uporabilo še za izvedbo postopka v drugi vrtini, oziroma po uporabi predalo pooblaščenim prevzemnikom tovrstnih odpadkov. Postopek se bo lahko začel šele ko bodo izpolnjeni vsi pravni pogoji ter po tem, ko se bo skupaj z izvajalcem rudarskih del pregledalo opremo in ugotovilo, da je vsa oprema ustrezno testirana, pregledana in varna za uporabo.

Postopka hidravlične stimulacije bomo izvedli v podobnem obsegu kot leta 2011, in ne bomo potrebovali 10 tisoč kubičnih metrov vode, kot so napačno poročali nekateri mediji. Za hidravlično stimulacijo se predvideva poraba največ 1.800 m3 vode na vrtino v celotnem postopku lomljenja, kar je v vlogi tudi zapisano. Ker bo šlo za relativno majhno količino porabljene vode za hidravlično lomljenje (glede na ostale primere v svetu, kjer je poraba vode na eno lomljenje od 5.000 m3 do 20.000 m3, v nekaterih primerih pa še znatno več), poseg ne bo vplival na vodno stanje na območju.

Vrtini Pg-10 in Pg-11A sta bili hidravlično stimulirani že leta 2011 in nista bili vključeni v proizvodnjo do leta 2017. Zaradi izkušenj z dolgimi postopki pridobivanja dovoljenj smo na ARSO že lani oddali Obrazec za začetek predhodnega postopka, še preden smo vedeli, kakšni bodo rezultati testne proizvodnje, in še preden smo vedeli, ali bo dodatna hidravlična stimulacija sploh potrebna.

Nadaljnji razvoj Petišovskega polja
Zaradi zavedanja pomembnosti projekta in dolgotrajnih postopkov, vezanih na pridobitev dovoljenja za postavitev nove naprave za čiščenje zemeljskega plina v Petišovcih, smo bili projektni partnerji primorani poiskati alternativno prodajno pot, kar pomeni možnost prodaje surovega neočiščenega zemeljskega plina. Prodaja surovega neočiščenega zemeljskega plina hrvaški Ini je stekla 1. novembra 2017. Poudariti želimo, da naš primarni cilj še vedno ostaja pridobitev dovoljenja za postavitev nove naprave za čiščenje zemeljskega plina, s katero bi lahko ustrezno očistili surovi zemeljski plin in ga predali v slovensko plinovodno omrežje.

Naše glavno vodilo je zagotavljanje najvišjih varnostnih standardov in zanesljivost oskrbe. Trenutna dnevna proizvodnja iz obeh vrtin skupaj (Pg-10 in Pg-11A) znaša približno 40.000 Sm3. O vseh aktivnosti bomo javnost redno obveščali.

Pojasnilo o načinu pridobivanja surovega zemeljskega plina na Petišovskem polju
Na tem mestu je smotrno poudariti, da je bilo na območju SV Slovenije do danes izvrtanih preko 160 vrtin, prva hidravlična stimulacija je bila opravljena že leta 1956 in od takrat je bila izvedena v približno petdesetih vrtinah, pri čemer nikoli niso bili zaznani kakršnikoli negativni učinki na okolje, pitno vodo ali zdravje ljudi.

Vrtini Pg-10 in Pg-11A sta bili hidravlično stimulirani leta 2011. Ob tem je ključno poudariti, da postopka njune hidravlične obdelave slojev peščenjakov majhnega obsega (t.i. »hidravlična stimulacija«), ne moremo in ne smemo enačiti s hidravlično obdelavo oz. frakturiranjem skrilavcev velikega obsega s horizontalnimi vrtinami (t.i. »fracking«), ki jo izvajajo v ZDA, saj med njima obstajajo številne razlike, ki izvirajo predvsem iz geoloških razlik v sestavi tal. Med posegi v Sloveniji in posegi, ki jih opravljajo v ZDA in o katerih tečejo razprave tudi v Evropi, obstajajo velike razlike, ki v osnovi izvirajo iz razlik v geološki sestavi tal (npr. pri nas je prisoten bolj prepusten peščenjak, v ZDA pa trd, tudi do 1000-krat manj prepusten skrilavec).

Geoenergo je pri svojem delu zavezan transparentnemu delovanju in rednemu obveščanju javnosti. V ta namen že od začetka leta 2014 v Lendavi deluje tudi Info točka, ki je v prostorih Petrol Geoterma (Mlinska ulica 5, Lendava). Vse informacije so javnosti dostopne tudi na spletni strani ali na odprtem telefonu 02 5772 240.

VIR: www.si21.si / Geoenergo d.o.o.

Državni zbor je tesno, s 39 glasovi za in 40 glasovi proti, zavrnil predlog novele zakona o rudarstvu, s katerim so želeli Levica, LMŠ, SD in SAB v Sloveniji prepovedati pridobivanje zemeljskega plina z metodo hidravličnega lomljenja, t. i. frackinga.

Kot piše STA, je poslanka Levice Nataša Sukič v imenu predlagateljev spomnila, da si za fracking v Petišovcih že desetletja prizadeva britanska korporacija Ascent Resources. "Gre za umazano tehnologijo, ki se v tujini izkazuje za uničujočo za okolje in zdravje lokalnega prebivalstva," je poudarila.

Predlog je določal, da v Sloveniji ne bi bilo mogoče pridobiti dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje ogljikovodikov z vbrizgavanjem vode ali vode z dodatkom kemične primesi. S to prepovedjo bi bilo po predlogu treba uskladiti tudi že izdana dovoljenja in rudarske pravice ter vloge zanje.

Frackinga ne podpira nihče, a v koaliciji previdni
Podoben predlog so poleti v Levici že pripravili, a ga je odbor DZ za infrastrukturo zavrnil. Tokrat so ga vložili skupaj z LMŠ, SD in SAB, kjer so ocenili, da je fracking škodljiv in da ga je treba prepovedati.

Izkušnje drugih držav kažejo, da ima lahko fracking škodljive posledice za okolje ali zdravje ljudi. Pridobivanje ogljikovodikov s to metodo so že prepovedale med drugim Velika Britanija, Irska, Francija in Nemčija, piše STA.

S predlogom so soglašali v SNS. "Predlog je odličen in gre v korist Slovenije. Fracking je treba prepovedati," je povedal Zmago Jelinčič.

Po poročanju STA, tudi v NSi menijo, da je treba fracking ustaviti.

"A zaupamo ministrstvu, ki je pristojno za to področje," je povedal Jožef Horvat (NSi). Podobno je menil Ljubo Žnidar (SDS), ki je dodal: "Če izvajalcu prepovemo eno od metodologij, je to idealna podlaga, da vloži tožbo."

Ministrstvo pripravlja svoj zakon, frackinga v vsakem primeru ne bo
Po mnenju vlade besedilo predloga zakona ni primerno formulirano in ne upošteva finančnih posledic posega v pridobljene pravice. Prepoved hidravličnega lomljena bi se morala jasneje določiti. Zato vlada meni, da ni smiselno, da se posega v pridobljene pravice, saj edina koncesija za pridobivanje nafte in zemeljskega plina poteče 28. maja 2022, pri čemer pa brez pridobljenega pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja hidravlično lomljenje do takrat ne bo izvedeno.

"Ministrstvo za infrastrukturo že pripravlja novelo Zakona o rudarstvu, ki bo v kratkem posredovana v javno obravnavo. Razlogi za novelo so odprava pomanjkljivosti veljavnega zakona glede pravnega položaja imetnikov obstoječih rudarskih pravic za izkoriščanje mineralnih surovin in izboljšanje sistemske ureditve za učinkovitejše upravljanje z mineralnimi surovinami," so še pojasnili na vladi.

vir sobotainfo.com

Sedemnajst okoljevarstvenih organizacij je na Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) oddalo prijavo zoper protipravne prakse britanskih investitorjev pri projektu Petišovci. Šest zatrjevanih kršitev smernic OECD, ki jih ta predpisuje multinacionalnim podjetjem, se dotika predvsem spoštovanja okoljskih standardov ter zaščite zdravja in neprimernih poskusov vpliva, da bi dosegli zanje ugodno regulacijo. Okoljevarstvene organizacije zahtevajo ukrepanje nacionalnih točk OECD Slovenije in Britanije.

V prvi prijavi iz Slovenije znotraj mehanizma OECD, ki ga omogočajo smernice odgovornega poslovanja, prijavitelji opozarjajo na ravnanja podjetij znotraj konzorcija, ki vključuje Petrolova Geoenergo in Geoterm ter britansko investicijsko podjetje Ascent Resources s podružnico v Sloveniji. Prek Petrolovih podjetij, ki sta v preteklosti prevzeli tudi pravice Nafte Lendava, je mednarodni konzorcij prišel do možnosti izkoriščati rezerve fosilnih goriv na Petišovskem polju. Prijavitelji v prijavi spominjajo na pritiske, ki so jih ministrstvo za okolje in nekdanji okoljski minister Jure Leben prijavili tudi na policijo.

Opozarjajo, da nadaljevanje s postopki hidravličnega frakturiranja oziroma frackinga nasprotuje predvidnostnemu načelu, ki je del prava EU ter zahteva previdnostne ukrepe v primerih visokega tveganja, ko odsotnost nevarnosti za zdravje in okolje ni primerno podprta z znanstvenimi ugotovitvami. Okoljevarstveniki posebej opozarjajo na že obstoječe prepovedi in moratorije na fracking. Ti obstajajo na Irskem, v Franciji, Bolgariji, na Nizozemskem, v Nemčiji ter od preteklega tedna tudi v Britaniji.

Sedemnajst iniciativ in organizacij v pritožbi opozarja, da si je investitor za projekt v Petišovcih poskušal zagotoviti izjemo od vzpostavljenih pravil glede predhodne presoje vplivov na okolje za postopke, ki jih želi izvesti, ter da pri ocenah ni upošteval učinkov na podnebno krizo. Pritožbo iz Slovenije bodo spremljali tudi na mednarodni ravni, predvsem pri organizaciji OECD Watch, pravijo slovenski okoljevarstveniki, ki upajo, da "bo OECD prepoznal težo kršitev in od podjetja zahteval strogo spoštovanje smernic". Marian Ingrams iz omenjene organizacije je dodala, da je pritožba iz Slovenije priložnost, da OECD "vzpostavi pozitiven zgled za spodbujanje odgovornega poslovnega vedenja med nacionalnimi kontaktnimi točkami OECD".

Slovenske okoljevarstvene organizacije, med katerimi sta tudi društvo Focus in Civilna iniciativa Ustavimo fracking v Sloveniji, pravijo, da se že dlje zavzemajo za zakonsko prepoved frackinga po vzoru drugih držav. Organizacije PiC, Umanotera in Focus so zakonsko prepoved že avgusta predlagale ministrstvu za okolje, ki ga vodi Simon Zajc, pobudo pa ponovile še v septembru. Številčna naveza iniciativ in organizacij, dodajajo okoljevarstveniki, ni pionirska, saj se je široka fronta organizirala tudi pred leti v nasprotovanju TEŠ 6. "Pri frackingu gre za postopke, ki močno skrbijo številne ljudi," pojasnjujejo. Ob zavezah držav k razogličenju in opustitvi fosilnih goriv je dogajanje v Sloveniji neizogibno vprašanje prihodnosti.

VIR: vecer.com

Upravno sodišče je v sporu glede črpanja plina v Petišovcih s stimulacijo vrtin, ki ga načrtujeta britanski Ascent Resources in njegov slovenski partner Geoenergo, pritrdilo Agenciji RS za okolje (Arso), da je pred izdajo dovoljenj treba izvesti presojo vplivov na okolje. V Geoenergu odločitev sodišča obžalujejo.
Ascent Resources je javnost v torek obvestil, da je slovensko upravno sodišče sprejelo odločitev glede pritožbe Geoenerga na odločitev Arsa. Agencija je marca lani odločila, da je treba za nameravano črpanje plina s stimulacijo vrtin izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje, junija lani je temu pritrdilo tudi okoljsko ministrstvo. Geoenergo se je zato obrnil na upravno sodišče, ki pa je prav tako pritrdilo, da je presojo vplivov treba izvesti.

Britanci so ob tem dodali, da so že začeli priprave na postopek ugotavljanja vplivov na okolje, hkrati pa izdelujejo načrt razvoja plinskega polja in stimulacije vrtin.

Odločitev upravnega sodišča pa bo, kot so zapisali, skupaj z drugimi državnimi odločitvami predstavljala "pomemben dokaz" v tožbi, ki bi jo proti državi lahko v prihodnje še vedno sprožili partnerji.

V Geoenergu so danes zapisali, da odločitev sodišča obžalujejo. Družba "ocenjuje, da izvedba presoje za nameravani poseg, ki se je v preteklosti že večkrat izvedel v skladu slovensko zakonodajo, ni potrebna". Prav tako so izpostavili, da bo imela sodba negativne posledice za "že tako nerazumno dolge administrativne postopke, ki onemogočajo ohranjanje obstoječe proizvodnje plina".

Obenem pa so napovedali, da bodo v skladu z odločitvijo sodišča in Arsa začeli s pripravami na postopek presoje vplivov na okolje.

Ascent in Geoenergo si za dovoljenje za stimulacijo vrtin PG-10 in PG-11A prizadevata že od maja 2017. Državo želita partnerja tožiti zaradi dolgotrajnih postopkov oz. neupoštevanja mednarodne zakonodaje.

Prejšnji teden je sicer Ascent Resources vlagateljem sporočil, da bo vztrajal pri načrtu pridobivanja plina v Petišovcih s stimulacijo vrtin. Do konca leta pričakuje pridobitev potrebnih dovoljenj. Koncern je takrat med drugim izpostavil menjavo slovenske vlade in izrazil "vse večje zaupanje v možnost, da bo projekt prejel potrebna dovoljenja".

"Razvoj in proizvodnja ogljikovodikov v Prekmurju še vedno ostaja eden izmed ključnih gospodarskih projektov za razvoj severovzhodne Slovenije, ki bi zagotavljal večjo energetsko neodvisnost Slovenije," pa so prepričani v Geoenergu. Nove investicije v tej dejavnosti zagotavljajo ohranitev delovnih mest in dajejo priložnost prekmurski energetski industriji za nov zagon, menijo.

Geoenergo je v 50-odstotni lasti Petrola in 50-odstotni lasti Nafte Lendava.

vir: sta

MOP potrdil odločbo ARSO o potrebni presoji vplivov na okolje v Petišovcih.

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je z odločbo zavrnilo pritožbo družbe Geoenergo d. o. o. Lendava in potrdilo sklep Agencije RS za okolje (ARSO), s katerim je ta odločila, da je treba za nameravani poseg »vzdrževanje proizvodnosti pri pridobivanju mineralnih surovin na območju k. o. Čentiba in k. o. Petišovci« (t. i. hidravlično lomljenje ali »fracking«) izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje (OVS).

MOP je kot pravilno potrdil stališče ARSO (prvostopenjski organ), da gre v obravnavani zadevi za poseg, ki bi lahko imel pomemben vpliv na okolje, zaradi česar je treba izvesti presojo vplivov na okolje in pred morebitnim posegom pridobiti OVS. Ob tem se je MOP glede na predložena strokovna mnenja, lokacijo posega, oddaljenost nameravanega posega od posameznih vodotokov ter ob upoštevanju, da podzemne vode, podtalnica in kmetijska zemljišča na zadevnem območju nimajo dobrih regeneracijskih sposobnosti, ob upoštevanju načela previdnosti, strinjal s stališčem ARSO, da gre za poseg, za katerega je potrebna presoja vplivov na okolje in pridobitev OVS.

MOP je potrdil ugotovitve ARSO, da se bo drenažni radij povečal in da bo izveden tudi na drugih globinah, kot je bilo predhodno hidravlično lomljenje, nekoliko spremenjen pa bo tudi postopek hidravličnega lomljena, in da gre za poseg, ki ima za posledico spremembe v delovanju naprave in za dela ali posege, ki spreminjajo fizično stvarnost območja.

VIR: prlekija-on.net

V petem poskusu je opozicijski predlog za prepoved hidravličnega lomljenja v Sloveniji oziroma frackinga, s katerim se želi preprečiti britanski družbi Ascent Resources, ki ima koncesijo za pridobivanja plina v Petišovcih, uspel. Državni zbor je s 46 glasovi sklenil, da je primeren za nadaljnjo obravnavo.

Po štirih neuspelih poskusih je za predlog novele zakona o rudarstvu, ki prepoveduje pridobivanje ogljikovodikov z metodo frackinga, glasovalo 46 poslancev. Poleg predlagateljev in poslanske skupine nepovezanih poslancev so predlog zakona podprli tudi v SNS in poslanca narodnostnih manjšin Ferenc Horvath ter Felice Žiža.

Varen in nevaren fracking

Vlada je že pred časom napovedala svoj predlog zakona, ki bi uredil področje in ločil med hidravličnim lomljenjem kamnin velikega obsega v skrilavcih ter hidravličnim lomljenjem manjšega obsega v peščenjakih. Prepovedano bi bilo zgolj hidravlično lomljenje večjega obsega.

"Varnega frackinga ni. Nihče nam ne more jamčiti, da se v globinah vrtin ne more kaj zalomiti, kar bo potem vodilo v uhajanje strupenih snovi, v onesnaževanje podtalnice in v ogrožanje zdravja ljudi. Zato je povsem jasno, da je fracking treba enostavno in v celoti prepovedati," je v razpravi pojasnila prvopodpisana predlagateljica opozicijskega zakona Nataša Sukič.

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Aleš Mihelič je posvaril, da bi se z zakonom poseglo v upravičena pričakovanja koncesionarjev, ki temeljijo na njihovih pravnomočnih odločbah, ob tem pa tudi poudaril, da gre glede na geološko strukturo v Prekmurju za peščenjake, kjer je za črpanje plina potrebna bistveno manjša količina vode, ki ima minimalen vpliv na okolje. Podpora opozicijskemu predlogu sedaj pomeni, da gre zakon v nadaljnjo obravnavo na resorni odbor.

Takšni posegi so se v Petišovcih že izvajali

Eden od bolj glasnih pobudnikov za prepoved frackinga je ves čas tudi Dejan Židan, ki je pred glasovanjem dejal, da je za Prekmurce in vse državljane pomemben dan, saj se bo glasovalo o zaščiti pred škodljivim frackingom, ki ogroža Prekmurje, Prlekijo in celotno Slovenijo.

Eden od nasprotnikov zakona pa je bil med drugim šef poslancev NSI Jožef Horvat, ki mu zdaj mnogi očitajo, da je svojo regijo pustil na cedilu. Zakaj Horvat ni glasoval proti frackingu? "Če gremo vprašat ljudi, kaj je fracking, jih veliko ne bo vedelo, ima pa ta beseda negativno konotacijo. To je odlična snov za politični populizem. V tem zakonu niti ni natančno opredeljena definicija frackinga, torej prepovedujemo nekaj, a ne vemo pa kaj. Za populizem je to povsem dovolj," meni pomurski poslanec. Kot pojasnjuje, proizvodnja zemeljskega plina in nafte na območju Murske depresije neprekinjeno poteka že od leta 1943.

V tem času je bilo izvrtanih preko 160 vrtin, od leta 1956 do danes je bila hidravlična stimulacija manjšega obsega, ki jo želijo Britanci zdaj ponovno izvajati, izvedena že več kot stokrat. "V vsej zgodovini ni bilo evidentiranih nobenih negativnih vplivov hidravlične stimulacije na okolje," poudari Horvat.

Vladna rešitev podobna nemški

Na argumente, da je fracking v mnogih evropskih državah že prepovedan ali vsaj začasno prepovedan, pa Horvat pravi, da je rešitev, ki jo je pripravilo infrastrukturno ministrstvo, ravno zelo podobna francoski in nemški ureditvi. Slednja namreč prepoveduje tako imenovano nekonvencionalno hidravlično lomljenje, medtem ko je uporaba hidravličnega lomljenja v peščenjakih in drugih kameninah dovoljena. "Upam, da bo prevladala zdrava pamet, saj se lahko poslovimo od eksploitacije zemeljskega plina, ki ga črpamo na petišovskem polju, če bo ta zakon sprejet. Vsi, ki se v Lendavi poceni ogrevajo s pomočjo tega plina, bodo morali zamenjati enegent," še opozarja Horvat in dodaja, da bi ta popolna prepoved lahko imela negativne posledice tudi na izkoriščanju geotermalne energije.

Partner britanske družbe Ascent Resources, slovensko podjetje Geoenergo ima veljavno koncesijo do maja 2022, a ima po interventnem zakonu PKP9 možnost, da zaradi epidemije zaprosi za podaljšanje rudarskih pravic za 18 mesecev. Vlogo je že bila oddana, a do odločitve o njej naj še ne bi prišlo. Britanci so sicer zaradi zapletov pri pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj za črpanje plina na Petišovskem polju v sporu s Slovenijo in so tudi sprožili postopke za začetek tožbe države pred arbitražnim sodiščem. Za popolno prepoved frackinga so se zavzele številne nevladne organizacije in tudi lendavska občina.

vir vestnik.si