V petem poskusu je opozicijski predlog za prepoved hidravličnega lomljenja v Sloveniji oziroma frackinga, s katerim se želi preprečiti britanski družbi Ascent Resources, ki ima koncesijo za pridobivanja plina v Petišovcih, uspel. Državni zbor je s 46 glasovi sklenil, da je primeren za nadaljnjo obravnavo.

Po štirih neuspelih poskusih je za predlog novele zakona o rudarstvu, ki prepoveduje pridobivanje ogljikovodikov z metodo frackinga, glasovalo 46 poslancev. Poleg predlagateljev in poslanske skupine nepovezanih poslancev so predlog zakona podprli tudi v SNS in poslanca narodnostnih manjšin Ferenc Horvath ter Felice Žiža.

Varen in nevaren fracking

Vlada je že pred časom napovedala svoj predlog zakona, ki bi uredil področje in ločil med hidravličnim lomljenjem kamnin velikega obsega v skrilavcih ter hidravličnim lomljenjem manjšega obsega v peščenjakih. Prepovedano bi bilo zgolj hidravlično lomljenje večjega obsega.

"Varnega frackinga ni. Nihče nam ne more jamčiti, da se v globinah vrtin ne more kaj zalomiti, kar bo potem vodilo v uhajanje strupenih snovi, v onesnaževanje podtalnice in v ogrožanje zdravja ljudi. Zato je povsem jasno, da je fracking treba enostavno in v celoti prepovedati," je v razpravi pojasnila prvopodpisana predlagateljica opozicijskega zakona Nataša Sukič.

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Aleš Mihelič je posvaril, da bi se z zakonom poseglo v upravičena pričakovanja koncesionarjev, ki temeljijo na njihovih pravnomočnih odločbah, ob tem pa tudi poudaril, da gre glede na geološko strukturo v Prekmurju za peščenjake, kjer je za črpanje plina potrebna bistveno manjša količina vode, ki ima minimalen vpliv na okolje. Podpora opozicijskemu predlogu sedaj pomeni, da gre zakon v nadaljnjo obravnavo na resorni odbor.

Takšni posegi so se v Petišovcih že izvajali

Eden od bolj glasnih pobudnikov za prepoved frackinga je ves čas tudi Dejan Židan, ki je pred glasovanjem dejal, da je za Prekmurce in vse državljane pomemben dan, saj se bo glasovalo o zaščiti pred škodljivim frackingom, ki ogroža Prekmurje, Prlekijo in celotno Slovenijo.

Eden od nasprotnikov zakona pa je bil med drugim šef poslancev NSI Jožef Horvat, ki mu zdaj mnogi očitajo, da je svojo regijo pustil na cedilu. Zakaj Horvat ni glasoval proti frackingu? "Če gremo vprašat ljudi, kaj je fracking, jih veliko ne bo vedelo, ima pa ta beseda negativno konotacijo. To je odlična snov za politični populizem. V tem zakonu niti ni natančno opredeljena definicija frackinga, torej prepovedujemo nekaj, a ne vemo pa kaj. Za populizem je to povsem dovolj," meni pomurski poslanec. Kot pojasnjuje, proizvodnja zemeljskega plina in nafte na območju Murske depresije neprekinjeno poteka že od leta 1943.

V tem času je bilo izvrtanih preko 160 vrtin, od leta 1956 do danes je bila hidravlična stimulacija manjšega obsega, ki jo želijo Britanci zdaj ponovno izvajati, izvedena že več kot stokrat. "V vsej zgodovini ni bilo evidentiranih nobenih negativnih vplivov hidravlične stimulacije na okolje," poudari Horvat.

Vladna rešitev podobna nemški

Na argumente, da je fracking v mnogih evropskih državah že prepovedan ali vsaj začasno prepovedan, pa Horvat pravi, da je rešitev, ki jo je pripravilo infrastrukturno ministrstvo, ravno zelo podobna francoski in nemški ureditvi. Slednja namreč prepoveduje tako imenovano nekonvencionalno hidravlično lomljenje, medtem ko je uporaba hidravličnega lomljenja v peščenjakih in drugih kameninah dovoljena. "Upam, da bo prevladala zdrava pamet, saj se lahko poslovimo od eksploitacije zemeljskega plina, ki ga črpamo na petišovskem polju, če bo ta zakon sprejet. Vsi, ki se v Lendavi poceni ogrevajo s pomočjo tega plina, bodo morali zamenjati enegent," še opozarja Horvat in dodaja, da bi ta popolna prepoved lahko imela negativne posledice tudi na izkoriščanju geotermalne energije.

Partner britanske družbe Ascent Resources, slovensko podjetje Geoenergo ima veljavno koncesijo do maja 2022, a ima po interventnem zakonu PKP9 možnost, da zaradi epidemije zaprosi za podaljšanje rudarskih pravic za 18 mesecev. Vlogo je že bila oddana, a do odločitve o njej naj še ne bi prišlo. Britanci so sicer zaradi zapletov pri pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj za črpanje plina na Petišovskem polju v sporu s Slovenijo in so tudi sprožili postopke za začetek tožbe države pred arbitražnim sodiščem. Za popolno prepoved frackinga so se zavzele številne nevladne organizacije in tudi lendavska občina.

vir vestnik.si