Aleš Šteger je nepreklicno odstopil kot vodja programskega sveta za pripravo kandidature Lendave za EPK 2025. V pismu, ki ga je datiral z 31. decembrom 2018 in ga poslal županu Janezu Magyarju in občinskemu svetu, navaja, da je odstopil iz osebnih razlogov.
V petek, 11. januarja, pa je svoj umik iz programskega sveta napovedal še Mitja Čander, idejni vodja projekta in svetovalec donedavnega župana Antona Balažka. Oba ključna človeka projekta z izkušnjami pri organizaciji EPK v Mariboru sta torej odstopila prav v času, ko je treba pripraviti prijavo kandidature. To je namreč treba oddati letos ali najpozneje v začetku leta 2020. Lendavska občina se je na projekt Lendava EPK 2025 pripravljala že od aprila 2016, pomembno podporo pa ji je lani izrekla tudi celotna regija. Svet pomurske razvojne regije je namreč projekt sredi lanskega leta potrdil kot prioritetni regijski kulturno-turistični projekt in v programski svet imenoval svojega predstavnika, podprli pa sta ga tudi obe regiji sosednjih držav.
Magyar podpiral, a bil kritičen
Zdi se, da je odstop programskega vodje lendavskega župana ujel nepripravljenega na to možnost. Znano je, da je Magyar v svojem predvolilnem programu projekt EPK zagovarjal, a hkrati izražal pomisleke glede obsežne infrastrukture in vlaganj v objekte, ki so jih načrtovali v sklopu priprav na EPK, bil pa je tudi kritičen do finančnih okvirov.
Magyar odstopov Čandra in Štegra ni komentiral, zagotovil pa nam je, da bodo na izpraznjeni mesti »s konsenzom imenovani najbolj kompetentni ljudje«. O imenih ni želel govoriti, prav tako ni ne zanikal niti potrdil informacije, ki se je razširila v nekaterih krogih, da naj bi pomembno vlogo v lendavski kulturi spet dobila Tanja Šimonka, nekdanja direktorica Zavoda za kulturo in promocijo Lendava. V okviru tega zavoda je na začetku z bogatim programom uspešno deloval tudi lendavski kulturni dom, Šimonkova in Balažek pa sta se zaradi dlje trajajočih nesoglasij glede načina vodenja zavoda dokončno razšla leta 2015. Ob tem še spomnimo, da je Šimonkova pred osmimi leti kandidirala za položaj programskega direktorja zavoda Maribor 2012 za izvedbo EPK, vendar je potem ta položaj zasedel Čander.
Programski svet brez razprave
Magyar je torej poudaril, da bo pri imenovanju novih ljudi v programski svet pomemben konsenz, česar Balažek ob njegovem formiranju ni iskal. Poziv za zbiranje predlogov za imenovanje članov programskega sveta za EPK je bil objavljen avgusta, člane pa je občinski svet potrdil oktobra 2017, ne da bi imel možnost razpravljati o imenih. Balažek je takrat svetnike seznanil, da je kljub pozivu prejel zelo malo predlogov, v potrditev pa jim je predlagal Aleša Štegra, Dejana Süča, Dubravka Baumgartnerja, Sabino Šinko in Melito Kontrec. Sedmega člana naj bi imenovali preostali člani sami. Ob tem ožjem programskem svetu pa naj bi deloval še projektni svet v širši sestavi s petnajstimi člani. Vodenje tega je prevzel Balažek, vanj pa so bili vključeni še direktorji javnih zavodov, predstavniki madžarske narodnosti, romske skupnosti in hrvaškega kulturnega društva. Ne toliko sestava programskega sveta, ampak način, kako je bil ta imenovan, je potem zelo negativno odmeval v javnosti, nekateri pa so že takrat opozarjali na tveganje, povezano prav z vključevanjem zunanjih svetovalcev zaradi možnosti njihovega odhoda, ker da razmišljajo in ravnajo tržno.
Z umikom dali priložnost drugim
Če kdo, je Süč edini v Lendavi, ki po odstopu Štegra natančno pozna dosedanje delo projektnega sveta, menijo nekateri poznavalci, in bi torej lahko povezal pretrgane niti. »O odstopni izjavi gospoda Štegra sem sam žal izvedel iz medijev, tako da ne vem, kdaj jo je dal, in tudi sicer dvomim, da je bila razlog odstopa medijska izpostavljenost moje zaposlitve v KKC Lendava. Verjamem pa, da je gospod Šteger odločitev temeljito premislil in ima tehtne razloge za odstop,« je Süč povedal za naš medij. Na vprašanje, ali bi bil kljub vsemu pripravljen prevzeti vodenje programskega sveta, če bi ga za to zaprosili, pa je odgovoril, da je kandidaturo ustvarjalo do sedaj kar nekaj kakovostnih kadrov, da so bili rezultati tega dela vidni tudi širši javnosti in imeli pozitivne učinke v družbi. »Bolj kot odstop Štegra me skrbi negativna klima v družbi, ki se ustvarja že vse od konca lokalnih volitev. O konkretnih potezah je v tem trenutku nemogoče govoriti, saj na temo projekta kandidature nisem imel nobenega razgovora od zaključka lokalnih volitev. Bi pa želel poudariti, da sam še naprej verjamem v projekt kandidature za evropsko prestolnico kulture leta 2025 in da je Lendava lahko uspešna pri tem,« je še dejal.
Šteger pa je za lendavski spletni medij izjavil, da je s položaja predsednika programskega sveta odstopil, ko mu je poteklo pogodbeno razmerje z lendavsko občino. Bil je tudi jasen, da proces kandidature za EPK ni le kulturno-umetniški, ampak v prvi vrsti politični projekt. Brez timskega dela in podpore nedeljene politične strukture, je poudaril, tega namreč ni mogoče izvesti. »Zato je prav, da ima novoizvoljeno vodstvo vse možnosti, da se do projekta kandidature na novo opredeli in nastopi z ljudmi, ki jim zaupa, s svojim timom. To je nekaj povsem normalnega, del določene politične kulture, enako kot moj odstop,« je še zapisal.
Zaradi podobnih razlogov kot Šteger je po lastnih navedbah odstopil tudi Čander. Odstopil pa je tudi zato, ker ga novi župan po izvolitvi še ni poklical. »Ker nisem dobil klica ali povabila na sestanek, sem sklepal, da si župan želi sodelovati z drugimi ljudmi pri pripravi kandidature, pri čemer ga nisem želel ovirati,« je še navedel v svoji izjavi.
VIR: Vestink.si / Majda H. / Foto Tit K
