Očitki zaradi Horvathove kolumne v manjšinskem tedniku Nepujsag in zaradi domnevne nezdružljivosti funkcij.
Ferenc Horvath, na zadnjih parlamentarnih volitvah prvič izvoljeni poslanec madžarske narodnostne skupnosti v Sloveniji, ima v Attili Kovacsu, Madžaru iz Dobrovnika, zelo vztrajnega kritika. Nazadnje se je Kovacs spotaknil ob Horvathovo kolumno v manjšinskem časopisu Nepujsag.

Horvath je v omenjenem manjšinskem tedniku v madžarskem jeziku v zadnji kolumni zapisal, da so prekmurski manjšinski mediji preveč kritični do Madžarske in do tamkajšnjih oblasti ter premalo do slovenske države in vlade. »Moje prepričanje je, da bi bilo skupno nastopanje proti vsakokratni oblasti za zaščito naših pravic učinkovitejše in predvsem uspešnejše. Med nami so in tudi morajo biti nesoglasja, vendar če navzven ne tvorimo skupne sile, potem to močno zmanjša sicer našo prisotno moč,« je napisal Horvath.

Kovacs je na vsebino kolumne v pismu te dni opozoril celo kabinet predsednika vlade Marjana Šarca, vendar so nam od tam odgovorili, da tudi za narodnostna poslanca velja ustavno določilo, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila. »Razumljivo je, da se poslanec narodnosti zavzema tudi za interese njegovih sonarodnjakov, predvsem za višja finančna sredstva, toda to mora početi čim bolj argumentirano,« pravijo.

Ferenc Horvath odgovarja: »Gospod Kovacs vse moje izjave razlaga tako, kot to njemu ugaja. V mojem zapisu sem samo izrazil željo, da bi pri morebitnih nesoglasjih o neizpolnjevanja zakonskih obveznosti med narodno skupnostjo in vlado ter drugimi državnimi ustanovami narodnostni mediji morali podpirati interese narodne skupnosti (in ne mene osebno!), tako kot so, na primer, vsi slovenski mediji v arbitražnem sporu med Slovenijo in Hrvaško nedvoumno podprli stališče slovenske.

Funkciji sta in nista nezdružljivi

Je pa letos Kovacs Horvathu očital še nekaj. Preden so Horvatha njegovi sonarodnjaki januarja letos še za tretji mandat izvolili za predsednika sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, je trdil, da ta funkcija ni združljiva s funkcijo poslanca. Svoje pomisleke je posredoval tudi Komisiji za preprečevanje korupcije in državnemu zboru, vendar se KPK z zadevo najprej ni hotela ukvarjati, mandatno-volilna komisija državnega zbora pa je ugotovila, da po določilih zakona o poslancih omenjeni funkciji nista nezdružljivi.
Pozneje se je senat KPK zadeve lotil ter v teh dneh objavil mnenje in priporočilo, v katerem ugotavlja, da Horvathovi funkciji, če bi ju tehtali po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, ne bi bili združljivi, a ker je ta zakon subsidiarne narave, nad njim prevlada zakon o poslancih, ki pa teh funkcij ne definira kot nezdružljivih. Senat KPK je zato državnemu zboru priporočil, da določbe zakona o poslancih s področja nezdružljivosti funkcij ter dejavnosti poslancev uskladi z določili zakona o integriteti in preprečevanju korupcije »na način, da se kar najbolj prepreči koncentracija različnih funkcij v eni in isti osebi, saj to lahko pomeni tudi tveganje za korupcijo«.
V državnem zboru so potrdili, da so prejeli priporočilo KPK: »Posredovali smo ga članom delovne skupine za pripravo morebitnih sprememb zakona o poslancih.«

VIR: delo.si FOTO: Jože Pojbič/Delo

Poslanec državnega zbora in član sveta Madžarske samoupravne narodnostne skupnosti Občine Lendava Ferenc Horvath je danes sporočil, da je upravno sodišče ugodilo njegovi tožbi ter odpravilo ugotovitve KPK o njegovi nezdružljivosti funkcij. Kot je še dejal na novinarski konferenci v Lendavi, pričakuje javna opravičila in da predsednik KPK razmisli o odstopu.

Upravno sodišče je ugotovilo, da ni sporno, da Ferenc Horvath opravlja funkcijo poslanca DZ in funkcijo člana sveta Madžarske samoupravne narodnostne skupnosti. Pritožba zoper sodbo ni dovoljena. Horvath je sodbo na današnji novinarski konferenci v Lendavi opredelil kot precedenčno za druge podobne postopke ter izrazil upanje, da bo vplivala tudi na sodbe glede nezdružljivosti njegovih funkcij poslanca in zastopnika Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti.

Kot je še pojasnil, je upravno sodišče 3. junija v upravnem sporu, ki ga je sprožil zoper Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), tudi razsodilo, da se ugotovitve KPK glede nezdružljivosti funkcij odpravijo. Tožena stranka mora tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tudi stroške upravnega spora. Kot piše v sodbi, Ferenc Horvath interese madžarske narodne skupnosti zastopa kot poslanec DZ in kot član Sveta Madžarske samoupravne narodnostne skupnosti Občine Lendava. Narodni skupnosti sta po ustavi neposredno zastopani v predstavniških organih lokalne samouprave in v DZ. Tako po mnenju sodišča ne gre za nezdružljivost funkcij in ne za nasprotja interesov.

Poleg tega KPK v svojih ugotovitvah ni pojasnila, kakšna nasprotja interesov obstajajo v konkretnem primeru. Pri dejanskem nasprotju interesov gre namreč za neposreden vpliv zasebnega interesa na izvrševanje javne funkcije, kar lahko pripelje k dajanju neupravičene koristi s posameznikom povezani osebi ob neenakopravnem obravnavanju drugih, česar pa KPK ni ugotavljala in ne ugotovila, navaja sodba.

Horvath pričakuje opravičilo
Sodišče še meni, da KPK pri ugotavljanju nezdružljivosti funkcij ni interpretirala določil zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ustavno skladno. Pri razlagi zakona namreč ni mogoče izhajati iz predpostavke, da je zakonodajalec pri sprejemu določb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije imel namen predstavnika narodne skupnosti postaviti v položaj, ki je manj ugoden od tistega, ki ga priznava ustava.

“Sodišče očita KPK marsikatero zadevo, tudi kršenje ustavnih pravic, tudi da določeni upravni postopki niso bili pravilno izpeljani. V obdobju, ko je trajal ta postopek, je bilo name naslovljenih veliko kritik, žaljivk, bil sem velikokrat obdolžen nekega koruptivnega dejanja in podobno,” je danes opozoril Horvath. Kot je dodal, bi pričakoval, “da se bodo ljudje, ki so to opravljali, javno opravičili, glede na razsodbo oziroma vse, kar je v njej zapisano, pa bi pričakoval, da predsednik KPK razmisli o svojem nadaljnjem delu in odstopu”.

Njegov odvetnik Branimir Šijanec je izpostavil, da je sodba pomembna, ker opozarja na določene postopkovne napake KPK v postopku ugotavljanja nezdružljivosti funkcij Horvatha, še pomembnejša pa zato, ker se je tudi vsebinsko opredelila glede nezdružljivosti funkcij glede razlage 27. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije in podala ustavno skladno razlago tega člena v zvezi s pravicami madžarske narodne skupnosti.

KPK bo na sodbo vložila revizijo
KPK bo vložila revizijo na sodbo, ker je “področje nezdružljivosti funkcij izrednega pomena tako s postopkovnega kot vsebinskega vidika ter ga jemljemo zelo resno in ker v vsebinsko podobni zadevi še poteka postopek pred ustavnim in vrhovnim sodiščem”. Glede spremembe zakona pa so pojasnili, da so vladi maja 2021 že predlagali poenotenje ureditve nezdružljivosti funkcij, a niso prejeli odziva.

V odzivu za STA so zapisali, da je komisija od uveljavitve omenjenega zakona leta 2010 dvigovala standarde svojih postopkov in stremela k profesionalizaciji svojega dela. Prvi člen zakona komisiji nalaga, da skrbi za krepitev pravne države. “V okviru vsega tega smo vedno upoštevali mnenja sodišč in sledili njihovim ugotovitvam,” so zapisali. Na komisiji so za STA še pojasnili, da bodo izpolnili “vse obveznosti, ki so zapisane v izreku sodbe, v katerem pa ni zahteve po opravičilu”. Spomnili so, da kadar je izrek sodbe zahteval opravičilo, so se tudi opravičili.

Glede odstopa predsednika KPK pa so pojasnili, da “odločitve o določeni zadevi ne sprejme zgolj predsednik komisije. Postopek pred komisijo je dvodelen: najprej strokovna služba profesionalno, zakonito in strokovno preuči zadevo in v zvezi z njo pripravi gradivo, nato pa o njej na podlagi istih vrednot odloča še senat v sestavi treh članov”.

vir: N1info.si

Manjšinski poslanec ni bil imenovan v svet Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, zato se ne bo mogel potegovati za nov predsedniški mandat.

Ob nadaljevanju konstitutivne seje sveta Madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Lendava (MSNSOL) je prišlo do prelomne odločitve, ki bo vodila v spremembo vodstva krovne organizacije pomurskih Madžarov. V svet Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnost (PMSNS) se namreč izvoli 21 članov, in sicer iz petih občinskih madžarskih samoupravnih skupnostih (Šalovci, Hodoš, Moravske Toplice, Dobrovnik in Lendava), pri čemer pa največ, 10 članov, izvoli svet MSNSOL. Dvanajstčlanski svet MSNSOL, ki ga sestavljajo Robert Požonec, Judita Vida Törnar, Szerena Bence Jambor, Janez Magyar, Ferenc Horvath, Boglarka Vass, Tomi Horvat, Monika Šimon, Mihael Kasaš, Štefan Istvan Varga, Zsuzsanna Bači in Eva Tivadar pa je ravno pri izvolitvi članov v svet PMSNS moral svojo konstitutivno sejo prekiniti in jo naknadno nadaljevati, saj sta se dve članici odrekli članstva v svetu PMSNS. Manever ni vodil v samodejno imenovanje vseh preostalih članov v svet PMSNS, ampak so po pridobitvi pravnih mnenj vseeno izvedli glasovanje o preostalih desetih članih, pri čemer je vsak član moral dobiti večino glasov za izvolitev v svet krovne organizacije pomurskih Madžarov.

Horvath: Kot da bi nogometni trener v prvo postavo imenoval dva igralca manj, kot to dovoljujejo pravila

Večine ni uspelo pridobiti le Bačijevi in Horvathu, zato so namesto desetih v svet PMSNS imenovali osem članov. Na seji je bilo prisotnih 11 od dvanajstih članov, zato je bila večina določena pri šestih glasovih. Horvath, ki se je v preteklosti spopadal z očitki o nezdružljivosti poslanske funkcije in funkcije predsednika PMSNS, je prejel štiri glasove. Posledično aktualni predsednik PMSNS in poslanec madžarske narodne skupnosti ne more še četrti mandat postati prvi mož pomurskih Madžarov, saj se ta izvoli med člani sveta PMSNS. »Postavlja se veliko vprašanje, kaj je bila motivacija članov MSNSOL, da samovoljno v svet PMSNS imenujejo zgolj osem članov in ne deset, kot to določa statut. Kot da bi nogometni trener v prvo postavo imenoval dva igralca manj, kot to dovoljujejo pravila,« poudarja Horvath in se še dodatno sprašuje o osebnih interesih, ki so »očitno lahko pomembnejši od interesa volilcev in spoštovanja pravnih predpisov.«

Je imenovanje desetih članov obvezno?

Tomi Horvat, ki je bil imenovan za predsednika MSNSOL, pojasnjuje, da nikjer ni predpisano, da morajo v svet PMSNS imenovati deset članov, ampak, da je določeno le maksimalno število članov, zato se jih lahko imenuje tudi manj, kar naj bi pritrdili tudi v statutarno pravni komisiji MSNSOL. Tudi statut sicer predvideva, da katera od občinskih madžarskih samoupravnih narodnih skupnosti ne imenuje vseh svojih predstavnikov v svet PMSNS, pri čemer je navedeno, da kljub temu svet PMSNS deluje brez njih kot »legitimni zastopnik celotnega madžarskega življa v Prekmurju«. Boj za položaj predsednika precej vplivne krovne organizacije pomurskih Madžarov, ki je deležna zajetnega financiranja s strani državnega proračuna in tudi s strani madžarske države, pa se bo morda še podaljšal, saj Horvath ne izključuje iskanja pravice na sodišču.

vir: vestnik.si

Poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath ni odstopil z mesta predsednika Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti. Po njegovem mnenju zakon, na katerega se sklicuje KPK glede nezdružljivosti funkcij, za poslance ne velja.

Horvath je odločitev sprejel na podlagi pridobljenih pravnih mnenj. Napovedal je, da bo storil vse, da bo to po pravni poti tudi dokazal, drugih izjav pa do takrat o tem ne daje.

Poslanec Horvath je deset mesecev po nastopu poslanske funkcije namreč še vedno predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti. Ti dve funkciji pa sta nezdružljivi, zato je KPK ugotovil, da Horvath krši določilo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, po katerem poklicni funkcionar ne sme biti zakoniti zastopnik osebe javnega prava.

KPK je zato DZ obvestil, da je poslal opozorilo poslancu o nezdružljivosti funkcij. Horvatha je pozval, da mora v 15 dneh po prejemu opozorila odpraviti nezdružljivost in se odreči funkciji oz. opravljanju dejavnosti zastopanja Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti kot osebe javnega prava. Lahko pa nezdružljivost odpravi tudi tako, da se odreče opravljanju funkcije poslanca DZ-ja.

Mandatno-volilna komisija ni presodila o združljivosti
KPK je pod drobnogled sicer vzel tudi Horvathovo donedavno mesto direktorja podjetja Minta, katerega lastnica je Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost. Ugotovil je, da je bil Horvath zastopnik te gospodarske družbe do aprila letos in da torej v tem primeru "nezdružljivost opravljanja funkcije pri obravnavani osebi ni več podana in je bila odpravljena". Iz ugotovitev KPK-ja pa vendarle izhaja, da je bilo do aprilskega prenehanja vodenja Minte tudi to v nasprotju z določili zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, saj je to storil prepozno.

Mandatno-volilna komisija DZ sicer v četrtek ni podprla predloga Levice za razširitev dnevnega reda s točko, pri kateri bi komisija presodila o razlogih za nezdružljivost funkcij Horvatha. Izid glasovanja je bil šest glasov za in deset proti. Poleg Levice so bili za tudi v SMC-ju, SAB-ju in NSi-ju. Zakonodajno-pravna služba je namreč opozorila, da bi se z uvrstitvijo točke na dnevni red seje že začel postopek za prenehanja Horvathovega poslanskega mandata, za kar pa po njihovem mnenju ni pravne podlage.

VIR: rtvslo.si

Pred glasovanjem Attila Kovacs javnost in člane krovne manjšinske organizacije opozarjal na domnevno nezdružljivost funkcij, medtem ko Ferenc Horvath poudarja, da istočasno opravljanje obeh funkcij z zakonskega vidika ni sporno.

Svet Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS), krovne manjšinske organizacije prekmurskih Madžarov, je izvolil predsednika za naslednja štiri leta. To bo še naprej Ferenc Horvath, sicer tudi poslanec madžarske narodne skupnosti v državnem zboru, ki vodi PMSNS že dva mandata. Kot je povedal pred izvolitvijo, želi v novem mandatu nadaljevati že začete projekte: "Treba je ohraniti bilateralno sodelovanje na najvišji ravni, tako s porabskimi Slovenci kot tudi z drugimi manjšinami v karpatskem bazenu. Prav tako moramo dati mladim več možnosti za sodelovanje v naši skupnosti." Horvath je bil edini kandidat za predsednika, ki ga med sabo izvoli 21 članov sveta. Njegovo kandidaturo je podprlo 18 članov sveta, trije pa so se pri glasovanju vzdržali. Podpredsednikov PMSNS za zdaj še niso izvolili. Dan pred sejo sveta je na več naslovov poslal sporočilo za javnost tudi Attila Kovacs, sicer zaposlen kot raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja, ki meni, da sta funkciji manjšinskega poslanca in predsednika PMSNS nezdružljivi. Kovacs je zadevo prijavil tudi komisiji za preprečevanje korupcije in službi za transparentnost, integriteto in politični sistem na ministrstvu za javno upravo, pri kateri se je o tem vprašanju predhodno pozanimal.

Je hkratno opravljanje funkcij sporno?
V omenjeni službi so za mnenje zaprosili tudi Urad za narodnosti, na podlagi katerega so Kovacsu odgovorili, da je predsednik sveta občinske samoupravne narodne skupnosti v skladu z zakonom o samoupravnih narodnih skupnostih funkcionar. "Upoštevajoč navedeno mnenje, menimo, da bi šlo v primeru, ki ga navajate, za hkratno opravljanje dveh funkcij v smislu 10. člena zakona o poslancih." Ta člen sicer določa, da poslanec ne sme biti hkrati član državnega sveta, opravljati druge funkcije ali dela v državnih organih, prav tako ne sme opravljati funkcije župana ali podžupana. Kovacs meni, da potemtakem isto velja za predsednika PMSNS.

Horvathovo kandidaturo je podprlo 18 članov sveta, trije pa so se vzdržali.

"Osnovno vprašanje se namreč glasi: Ali lahko poslanec madžarske narodne skupnosti v državnem zboru sprejme zakon, na primer zakon o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, pri tem zakonu ima poslanec madžarske narodne skupnosti celo pravico veta, nato pa ga kot predsednik PMSNS izvaja, tako da daje soglasje k imenovanju ravnateljev, k učnemu načrtu dvojezičnih šol," se sprašuje Kovacs, ki članom sveta PMSNS svetuje, da pred glasovanjem pridobijo sklep pristojnih državnih organov o tem, ali sta funkciji nezdružljivi.

Horvath nasprotno meni, da funkciji nista nezdružljivi. "Tako izhaja iz zakona, ne vem, na kaj se sklicuje Kovacs," pravi in dodaja, da je Kovacsa v preteklosti že pozval, da se udeleži seje sveta PMSNS, na kateri bi razpravljali o tej problematiki, a se po njegovih besedah na vabilo ni odzval. "Mislim, da je tam primerno mesto za razpravljanje o tovrstnih vprašanjih, ne pa prek medijev," še pove Horvath, ki je svoj prvi mandat na čelu PMSNS opravljal nepoklicno, drugi mandat pa poklicno do nastopa poslanske funkcije, od takrat naprej je za to delo plačan v skladu s pravilnikom, ki določa višino honorarja za predsednika PMSNS.

Zakon nezdružljivosti ne omenja
Saša Zagorc, profesor ustavnega prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, pojasnjuje, da funkcija poslanca - pripadnika narodnostne skupnosti - in dejavnost predsednika sveta samoupravne narodnostne skupnosti sami po sebi nista nezdružljivi. "To bi lahko predpisal le zakon, takšne določbe pa ni," pravi Zagorc, ki ob tem opozarja na po njegovem mnenju nenavadno določbo v statutu sveta, ki v svojem 27. členu pod določenimi pogoji dopušča profesionalno opravljanje nalog predsednika sveta. Zagorc meni, da je omenjeno vprašanje zakonska materija, ki je ni mogoče urediti samo na ravni statuta sveta. Kot še pove, zakon o poslancih ne izpostavlja posebnega položaja poslancev narodnostnih skupnosti, pa bi po njegovem mnenju moral: "Določeni konflikti interesov, kopičenje politične ali izvršilne moči na državni, lokalni in samoupravni ravni se glede na pristojnosti lahko pojavijo tudi pri vpetosti teh poslancev v samoupravi narodnostnih skupnosti, zato bi bilo smotrno to vprašanje urediti z zakonom."

VIR: vecer.com / Timotej Milanov / Foto Nataša J. & Silva E.

Na Dvojezični srednji šoli Lendava sta ravnateljica šole Silvija Hajdinjak Prendl ter predsednik sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti in poslanec državnega zbora Ferenc Horvath predstavila skupne projekte srednje šole in narodne skupnosti.

Ravnateljica je predstavila še nove izobraževalne programe in druge aktivnosti šole v tem in prihodnjem šolskem letu.
Letos so na šoli uvedli dva dvoletna programa nižjega poklicnega izobraževanja, pomočnik v biotehniki in oskrbi ter pomočnik v tehnoloških procesih, je povedala Silvija Hajdinjak Prendl. »Pred uvedbo novih programov vedno preverimo tudi potrebe na trgu dela v lokalnem okolju. Pobude zanje pa smo dobili tudi od delodajalcev. V izobraževalni program frizer se je vpisalo 15 dijakov.«
Za izvajanje novih programov in za podporo pri izvajanju ostalih izobraževalnih programov bodo zagotovili nove prostore.

"Te bomo zgradili tam, kjer je sedaj terasa v drugem nadstropju šole. Ti bodo na površini 250 m2." Tam bo učilnica za program frizer, kabinet, večnamenska učilnica in čajna kuhinja, ki bo v pomoč pri izvajanju izobraževalnega programa gastronom-hotelir in pomočnik v biotehniki in oskrbi. Ocenjena vrednost naložbe je 455 tisoč evrov. 136 tisoč evrov so že zagotovili s pomočjo Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti iz Sklada Gabor Bethlen. Za ostali denar pa bodo zaprosili Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Gradnjo bodo po načrtih zaključili do konca leta, v začetku naslednje leta pa bodo še kupili in vgradili opremo. Med cilji je tudi, da bi tudi uradno postali center srednješolskih izobraževalnih programov. Na šoli je 278 dijakov, ki se izobražujejo v 14 programih. Lani se jih je vpisalo več kot sto, kar je precej več kot leto pred tem.

vir: vestnik.si

V zameno za podporo narodnostnega poslanca vlada velikodušna, namenila bo pet milijonov evrov za skupni sklad za razvoj obmejnih območij, ki ga je oktobra lani predlagal Viktor Orban.

Območje, kjer živi madžarska manjšina, bo vlada za lojalnost narodnostnega poslanca njenim predlogom bogato nagradila. To razkriva sklenjen dogovor o sodelovanju, ki sta ga podpisala tudi italijanski in madžarski poslanec v državnem zboru Felice Žiža in Ferenc Horvath. Ob tem pa je treba poudariti, da so pri nalogah, za katere se je vlada v zameno za naklonjenost finančno zavezala, povsem spregledali Madžare na Goričkem. Večina konkretnih nalog se namreč nanaša na lendavsko območje.

Dogovor o podpori manjšinskih poslancev vladnim predlogom ni nekaj novega, čeprav se je pri tem treba spomniti tudi na kritično držo, ki jo je do tega imel nekdanji poslanec Laszlo Gönc, in na njegovo odmevno nasprotovanje Cerarjevi vladi leta 2017 pri spremembi člena ustave oziroma spoštovanju odločbe ustavnega sodišča glede zasebne osnovne šole.

Zadruga in kupovanje zemlje
Tokratni dogovor je vreden pozornosti predvsem v delu, kjer so opredeljene in finančno ovrednotene konkretne naloge. Te so razdeljene v dva dela, in sicer na naloge, ki se morejo izvesti v zdajšnjem mandatu, in na naloge, ki bodo presegale mandat te vlade, vendar se bodo začele izvajati že v tem času.

Med navedenimi nalogami izstopa petmilijonska podpora vlade ustanovitvi sklada Pomurje - Porabje za razvoj narodnostno mešanega območja na obeh straneh meje, ki ga je oktobra lani ob obisku tedanjega premierja Marjana Šarca v Budimpešti predlagal madžarski kolega Viktor Orban. V ta sklad bi potem vlagala tudi madžarska država.
Za nadaljevanje programa spodbujanja gospodarske osnove madžarske narodnosti bo v obdobju 2021–2024 zagotovljenih 2,8 milijona evrov. Prav tako bo z dvema milijonoma evrov podprt projekt ustanavljanja zadruge na kmetijskem in vinorodnem območju ter nakup zemljišč, z letom 2021 pa bo tudi zagotovljen denar za njeno sistemsko financiranje, torej za delovanje in dva zaposlena. Vlada se je tudi zavezala, da bo leta 2021 in v prihodnje zagotovljenih 1,6 milijona evrov za urejanje kolesarskih stez, prednostno za tisto med Lendavo in Pincami ter Genterovci in Radmožanci. Tudi to nalogo in denar za izvedbo je treba videti v širšem okviru. Občine Lendava, Dobrovnik in Kobilje so se namreč že dogovorile za sodelovanje pri izvedbi regijskega projekta urejanja kolesarskih povezav, v katerega je med šestimi aktivnostmi že vključena gradnja dva kilometra dolge steze med Genterovci in Radmožanci. V njem pa ni odseka od Lendave do Pinc. Regijski projekt naj bi bil izveden do leta 2022, njegova vrednost je nekaj več kot milijon evrov, s tem da naj bi zanj skoraj 600 tisoč evrov zagotovile občine, razliko pa bi pridobili iz evropskih in državnih virov.

Ob tem spomnimo, da je Občina Lendava lani maja objavila javno zbiranje zavezujočih izjav interesentov za nakup kmetijskih zemljišč v lasti lokalne skupnosti, ki jih je dobila v last zaradi prevzema plačila domskega varstva starejših občanov. Ponudba občine je zajemala 168 parcel, raztresenih po vseh katastrskih občinah, vendar se je na razpis odzvalo le devet kupcev, ki so nakupno pogodbo sklenili za samo 33 parcel.

Denar za center v Radmožancih
Posebne pozornosti bodo deležne tudi pravice narodne skupnosti na področju vzgoje, izobraževanja, informiranja in delovanja mladih. Država bo prispevala 100 tisoč evrov za gradnjo centra v Radmožancih za zgodnjo obravnavo predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Kot smo že poročali, njegovo delovanje do zdaj ni bilo predvideno ne v javni mreži razvojnih ambulant niti v sistemu javnega izobraževanja, zato je bila gradnja centra sprva odložena, a priprave nanjo se zdaj v okviru Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS) nadaljujejo.

Vlada je prevzela tudi obveznost, da bo prihodnje leto namenila 50 tisoč evrov za priznanje posebnega statusa pomurskega madžarskega mladinskega društva za njegovo delovanje in sistemsko uredila financiranje za enega zaposlenega.

Ob tem spomnimo, da bo sosednja država začela obnavljati meščansko stavbo in objekt na njenem dvorišču v središču Lendave, ki ga je madžarsko zunanje ministrstvo kupilo oktobra lani, v njem pa bo nastal nov madžarski center. V delu dvoriščnega objekta bo tudi manjša dvorana s posebnim vhodom, namenjena organiziranju raznih prireditev.

Ravnateljem dodatek
Za potrebe dvojezičnega šolstva bodo v lendavski enoti Zavoda za šolstvo odprli dve novi delovni mesti, kar je ovrednoteno na 64 tisoč evrov, osem ravnateljev šol in njihovih namestnikov pa si na osnovi dogovora lahko obeta od 12- do 15-odstotni dodatek k osnovni plači. 150 tisoč evrov bo zagotovljenih še za dvig usposobljenosti pedagoških delavcev na območjih občin, kjer živi manjšina.
S 40 tisoč evri bodo podprte tudi tri nove zaposlitve, po ena na Zavodu za informativno dejavnost madžarske narodnosti in Zavodu za kulturo madžarske narodnosti Lendava, katerih ustanoviteljica je PMSNS, ena zaposlitev pa za delo na RTV Slovenija za potrebe Pomurskega madžarskega radia in studia Hidak - Mostovi.

vir: vestnik.si

Predsednik Sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS) Ferenc Horváth in direktor Zavoda za kulturo madžarske narodnosti Lendava Mihael Šooš sta na sedežu PMSNS podpisala pogodbo o sofinanciranju za leto 2022 v višini 80.000 evrov.

Denar je namenjen spodbujanju turističnih dejavnosti in produktov v okviru Programa spodbujanja gospodarske osnove madžarske narodne skupnosti 2021-2024. Osrednji cilj je ohranjanje jezikovne in kulturne identitete prekmurskih Madžarov ter vzpostavitev možnosti njihovega aktivnega vključevanja v gospodarski in turistični razvoj tako imenovanega programskega območja. Slednje zajema občine Dobrovnik, Hodoš, Lendava, Moravske Toplice in Šalovci

PMSNS bo Zavodu za kulturo madžarske narodnosti Lendava ob podpori Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo sofinancirala izvajanje dejavnosti za oživitev in razvoj etnografskih hiš in drugih objektov, ki so v lasti ali v upravljanju občinskih samoupravnih narodnih skupnosti. Pri tem bo v prostorih Zavoda za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi vzpostavljena informacijska točka, kjer bodo obiskovalci pridobili vpogled v območje s turističnega zornega kota.

Po podpisu pogodbe je predsednik Sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horváth spregovoril še o možnostih štipendiranja dijakov in študentov iz Slovenije, ki se izobražujejo na Madžarskem. Dijaki, ki želijo nadaljevati šolanje na visokošolski ravni, morajo oddati prijavo do 15. februarja 2022, in sicer s pomočjo spletne strani. Hkrati je še opozoril na kakovostne programe izobraževanja, ki jih dijakom ponuja Srednja dvojezična šola Lendava in druge izobraževalne ustanove v Pomurju, ter poudaril pomembnost šolanja za domače okolje.

vir: pomurec.com / pmsns

Zadeva Horvath: integriteta parlamenta na preizkušnji

Potem ko je KPK ugotovila, da poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath opravlja nezdružljive funkcije, je žogica pri državnem zboru. Tam so se večinoma zavili v molk ali pa iščejo najrazličnejše izgovore.

Komisija za preprečevanje korupcije je, kot smo že poročali, vzela pod drobnogled množično funkcionarstvo poslanca madžarske narodne skupnosti Ferenca Horvatha. Ugotovila je, da je njegovo hkratno opravljanje poslanske funkcije in zastopanje Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS) nezdružljivo. Glede vodenja podjetja Minta, d. o. o., pa je ugotovila, da je bil Horvath direktor omenjene gospodarske družbe do začetka aprila letos, zato nezdružljivost opravljanja poslanske in direktorske funkcije ni več podana oziroma je bila odpravljena. Je pa ta nezdružljivost vse do aprila letos obstajala. Kar pomeni, da je obstajala še pol leta po roku, v katerem mora poslanec po zakonu o poslancih prenehati opravljati pridobitno dejavnost, ki ni združljiva z opravljanjem javne funkcije, sicer mu poslanski mandat preneha.

Zagorc: Žogica je pri državnem zboru
Pravni strokovnjak Saša Zagorc je do ugotovitve KPK o nezdružljivosti funkcije poslanca z vodenjem sveta PMSNS kritičen. »Stališče KPK razumem kot eno možnih razlag področnega zakona, za katerega izvajanje je pristojna. Sam situacijo ocenjujem z druge plati, in sicer da je uresničevanje volilne pravice pripadnikov, še zlasti znotraj njihovih samoupravnih narodnih skupnosti, ustavnega pomena. Zato je treba zakon razlagati na način, ki pripadnikom, četudi so poslanci, ne omejuje pravice kandidiranja in opravljanja nalog, po mojem mnenju tudi predsedovanja, za katere imajo podlago v krovnem zakonu o samoupravnih narodnih skupnostih in v statutu te skupnosti. V osnovi je treba opraviti razlago dveh zakonov skupaj, po moje v korist volilne pravice.« Zagorc zato vztraja, da nezdružljivost funkcije poslanca in predsednika sveta samoupravne narodne skupnosti ne bi smela obstajati.

Z drugim delom ugotovitev KPK, ki se nanaša na poslančevo vodenje podjetja Minta, pa se profesor na ljubljanski pravni fakulteti strinja. »V tem primeru je šlo za nezdružljivost funkcije s pridobitno dejavnostjo; vodenje gospodarske družbe je pridobitna dejavnost,« pravi Zagorc. Po njegovem prepričanju je žogica zdaj pri državnem zboru. Ta bi moral ugotoviti, da Horvath v treh mesecih po nastopu mandata ni prenehal opravljati pridobitne dejavnosti, ki je nezdružljiva s poslansko funkcijo, in se seznaniti, da mu je prenehal poslanski mandat. Naslednji korak bi bil razpis nadomestnih volitev za poslanca madžarske narodne skupnosti, na katerih bi lahko Horvath ponovno kandidiral.

Tudi predsednik KPK Boris Štefanec meni, da bi moral državni zbor ugotoviti, da je Horvathu prenehal poslanski mandat. Upa, da ga bo parlamentarna mandatno-volilna komisija (MVK) povabila na sejo, na kateri se bodo pogovarjali o nezdružljivosti funkcij poslanca madžarske narodne skupnosti. Na njej bo jasno predstavil stališče KPK glede nezdružljivosti funkcij.

Iskanje najrazličnejših izgovorov
Predsednik MVK Ivan Hršak ugotovitev Štefanečeve komisije danes še ni želel komentirati. Počakal bo, da se izteče 15-dnevni rok, ki ga je Horvathu določila KPK, da se odpove bodisi funkciji zastopanja PMSNS bodisi poslanskemu mandatu. Odgovorom na naša vprašanja o nezdružljivosti funkcij poslanca Horvatha in o tem, kako bi morebitno neukrepanje poslancev vplivalo na ugled parlamenta, se je izognil tudi predsednik državnega zbora Dejan Židan. Izpostavil je, da postopek o nezdružljivosti Horvathovih funkcij na KPK še poteka in da je za to področje sicer pristojna MVK.

Vendar pa pravni strokovnjaki poudarjajo, da odločanje parlamenta v zadevi Horvath ni v ničemer povezano z nadaljnjim postopkom KPK. Komisija je po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije ugotovila nezdružljivost opravljanja različnih funkcij poslanca madžarske narodne skupnosti. Zakon o poslancih pa določa, da poslancu, če je nezdružljivost trajala več kot tri mesece, preneha mandat. To pa ugotovi parlament. Nekateri naši sogovorniki dodajajo, da je na preizkušnji integriteta parlamenta.

VIR: dnevnik.si