Podrobnosti
Kategorija: Novice

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je s predsednikom madžarske narodne skupnosti Ferencom Horváthom podpisal tri pogodbe v okviru Programa spodbujanja gospodarske osnove madžarske narodne skupnosti v letih od 2021 do 2024, in sicer v skupni vrednosti 2,8 milijona evrov.

Minister je ob podpisu dejal, da so ukrepi aktualnega programa smiselno nadaljevanje že izvedenih ukrepov preteklega, saj se je izkazalo, da so to tisti projekti, ki si jih ljudje resnično želijo, so sporočili iz ministrstva.

Aktivnosti madžarske narodne skupnosti ministrstvo podpira z namenom dviga gospodarske razvitosti območja, kjer ta skupnost živi. »Želimo si, da bi se obstoječa in na novo nastala podjetja uspešno razvijala, tudi ob pomoči ostalih naših ukrepov,« je dejal minister in ocenil, da so ravno podjetja poleg urejene gospodarske, komunalne in turistične infrastrukture eden ključnih dejavnikov za znižanje stopnje brezposelnosti.

Za prvi ukrep programa, to je spodbujanje naložb v gospodarstvu na programskem območju, je ministrstvo namenilo 1,2 milijona evrov, za spodbujanje turističnih dejavnosti in produktov 720.000 evrov, za promocijo programskega območja in podporo pri izvajanju programa pa je na voljo 880.000 evrov, pri čemer se bodo sredstva črpala letno.

Počivalšek je med izvedenimi projekti posebej in kot primer dobre prakse izpostavil obnovljeno etnografsko hišo z muzejem v Domanjševcih ter ocenil, da se vlaganje v tovrstne avtohtone turistične produkte obrestuje, saj so ti magnet za obiskovalce v regiji. V prejšnjem programskem obdobju je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo obnovo omenjene hiše podprlo s 230.000 evri.

 

vir: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občina Lendava je pričela z aktivnostmi združevanja občinskih javnih zavodov, čemur pa vodstva javnih zavodov niso ravno naklonjena, pojavljajo se tudi zakonske ovire. Župan Janez Magyar zatrjuje, da ne bo šel z glavo skozi zid.
Veliko prahu je dvignila namera lendavske občine o združitvi javnih zavodov Galerija - Muzej Lendava, Knjižnica - Kulturni center Lendava in Zavod za turizem in razvoj Lendava v enoten zavod, ki bi bil imenovan Zavod za kulturo, turizem, šport, mladino in razvoj Lendava.

Župan sledi željam svetnikov
Občinska uprava namero utemeljuje z racionalizacijo, ekonomičnostjo in z bolj organiziranim ter usklajenim delovanjem, kar pa naj bi bila pravzaprav zahteva občinskega sveta.

»To so sprožili občinski svetniki in zahtevali od vodstva občine, da nekaj pripravimo. Pri tem nihče ne bo izgubil delovnega mesta, ampak bodo dosedanji direktorji javnih zavodov delali na svojih strokovnih področjih, a dokler vsega ne bomo razčistili, preverili izvedljivost, opravili vse potrebne analize, ne bomo dali ne direktorjem, ne občinskemu svetu, tega na mizo,« pojasnjuje Magyar, ki sicer ni naklonjen temu, da bi pral umazano perilo v javnosti.

Ostri očitki na račun Magyara
Znano je namreč, da so odnosi na relaciji med občino in javnim zavodom KKC Lendava močno skrhani že dlje časa, tamkajšnji direktor Albert Halasz pa namero po združevanju vidi ravno kot poskus župana po podreditvi javnega zavoda.

»Gre za zgodbo, ki ima dolgo brado. Mene in predsednico sveta zavoda so želeli razrešiti že leta 2018, ker sva bila neupogljiva in neubogljiva. Župan je delal v smeri, da bi onemogočil delo sveta zavoda. Članom je dajal navodila, da niso hodili na seje, kar pomeni, da niso mogli sprejemati letnih načrtov in drugih programskih dokumentov. Prestopil je svoja pooblastila in zlorabil svoj položaj,« je oster direktor KKC Lendava, ki vidi tudi ovire pri zagotovilu, da bi vsi ohranili zaposlitev, saj bi bili potrebni novi razpisi, njegov položaj pa je vezan na mandat.

Začelo se je s Süčevo zaposlitvijo …
Halasz je na čelu javnega zavoda KKC Lendava od leta 2016, ko je ta nastal z združitvijo zavodov Knjižnica Lendava in Zavoda za kulturo in promocijo. Kot poudarja doktor etnoloških znanosti in diplomirani hungarolog, že ta združitev ni bila korak v pravo smer. Halasz je bil sicer že pred tem, leta 2013, v ponovljenem razpisu imenovan za direktorja knjižnice, ko je bil po predlogu takratnega župana Antona Balažka prvoten razpis razveljavljen, saj naj ne bi bil zakonit.

Spor med KKC Lendava in občino Lendava pa se vleče vse od začetka nastopa nove občinske uprave pod županom Magyarjem. Začelo se je z ugotovitvijo inšpektorata za delo, da je prišlo do nepravilnosti pri zaposlitvi Magyarjevega protikandidata na volitvah Dejana Süča v KKC Lendava. Slednji je namreč bil zaposlen brez javnega razpisa, inšpektor pa je javnemu zavodu in direktorju Halaszu izrekel globo.

Kot je takrat navedla občinska uprava, morebitnih novih nezakonitosti pri poslovanju zavoda, ne glede na njihovo težo, ne bo tolerirala in bo storila vse potrebno, da do njih več ne bo prihajalo. »Če bo potrebno, tudi z resnimi ukrepi,« so zapisali v javnem odzivu na omenjeno afero in ob tem izpostavili predsednico sveta zavoda ter direktorja.

Ravno na relaciji občina - svet zavoda pa je hitro ponovno močno počilo.

… nadaljevalo z rošado v svetu zavoda
V ustanovitvenem odloku javnega zavoda je namreč zapisano, da je v pristojnosti župana imenovanje dveh predstavnikov uporabnikov v svet zavoda, od tega je eden predstavnik madžarske narodne skupnosti, Magyar pa je v skladu z odlokom leta 2019 razrešil predsednico sveta javnega zavoda Silvijo Hajdinjak Prendl, sicer ravnateljico lendavske dvojezične srednje šole.

Soboški odvetnik na pomoč lendavski občini
A v svetu zavoda so tej potezi oporekali, za mnenje pa so se obrnili tudi na ministrstvo za javno upravo. Na ministrstvu so ugotovili, da županov sklep o razrešitvi nima pravne podlage in predlagali, da se župan ponovno opredeli do imenovanja, hkrati pa so naknadno celo ugotovili, da je že sam odlok o ustanovitvi javnega zavoda pomanjkljiv in v nasprotju z zakonom o lokalni samoupravi.

V odloku je namreč navedeno, da ustanoviteljske pravice izvršuje župan, kakor tudi, da imenuje predstavnika uporabnikov v svet zavoda.  To pa ni v skladu s predpisi, saj je v občini najvišji organ odločanja občinski svet.

Občina je v svoj bran angažirala soboškega odvetnika Jureta Horvata, ki si je z ministrstvom in KKC Lendava izmenjal nekaj polemičnih dopisov, pri tem pa vpletel še Komisijo za preprečevanje korupcije. Slednja je na podlagi prejete prijave, ki se je nanašala na sume neetičnih oziroma nezakonitih ravnanj v povezavi z lendavsko občino in zavodom KKC Lendava, vodila predhodni preizkus, v katerem je pridobila dodatna pojasnila in dokumentacijo.

»Na podlagi preučenih pojasnil in dokumentacije Komisija ni zaznala kršitev iz lastne pristojnosti, zato po izvedenem predhodnem preizkusu prijave ni sprejela v nadaljnjo obravnavo in je postopek septembra 2020 zaključila,« so nam potrdili v KPK.

Minister izrekel opozorilo, a odloki nezakoniti tudi drugje
Nazadnje je minister Boštjan Koritnik županu Magyarju izrekel opozorilo in mu naložil, da na prvi naslednji redni seji predlaga občinskemu svetu spremembo spornih členov v ustanovitvenem odloku. Kot pojasnjuje Magyar, odloka o ustanovitvi ni sprejel on oziroma sedanji sklic občinskega sveta, ampak predhodni župan oziroma občinski svet leta 2016, bodo pa 14. aprila na redni seji vendarle spremenili ta sporen del.

»Ministrstvo ni preklicalo odloka, kar pomeni, da je odlok veljaven, zato bi morala biti veljavna tudi vsa imenovanja. Tukaj gre za eno osebo, ki je bila razrešena celo na lastno željo in ne spoštuje odloka. Na naslednji redni seji bomo spremenili tudi tovrstne člene v drugih odlokih, kjer so takšna neskladja, ampak zakaj pa tam tega nihče ne problematizira?« se sprašuje lendavski župan.

Polemike okoli članstva predsednice sveta zavoda Silvije Hajdinjak Prendl so šle celo tako daleč, da je slednja sprožila tožbo proti uredniku portala Lendavainfo Leonu Novaku zaradi domnevne neobjave dela popravka. Tožbo je na prvi stopnji izgubila, ali se je tudi pritožila, pa za zdaj ni znano.

Po pregledu odlokov, je sicer res moč opaziti, da je tovrstna, po mnenju ministrstva nezakonita, dikcija prisotna tudi v ustanovitvenih odlokih Zavoda za turizem in razvoj Lendava, kakor tudi v odloku o ustanovitvi zavoda Galerija-Muzej Lendava. Ravno tako je bila takšna dikcija zapisana v odlokih še pred letom 2016 ločenih zavodih za knjižnico in kulturo. Gre seveda za odloke, ki so nastali in bili sprejeti že v času prejšnje občinske garniture.

Se bo dokončno zamajal stolček direktorju KKC Lendava?
Sedanjemu svetu zavoda KKC Lendava sicer poteče mandat konec avgusta, že konec maja pa bo direktor Halasz obvestil vse organe, da naj imenujejo nove člane.

»Koga bodo imenovali ne vem, a situacija ne bo nič boljša. Za pričakovati je, da bodo ti člani po direktivi svojih gospodarjev imeli neko nalogo napram mene,« napoveduje Halasz, ki se je že očitno vdal v svojo usodo.

Ministrstvo za kulturo: Knjižnica mora biti posebej
Pri nameri občine, da javne zavode združi v en zavod, pa je občini podelilo rdečo luč tudi ministrstvo za kulturo. Slednje opozarja, da združevanje knjižničarske dejavnosti z drugimi nesorodnimi dejavnostmi, ni v skladu z zakonom.

»Pojasnjujemo, da glede združevanja knjižnične dejavnosti splošne knjižnice z drugovrstnimi dejavnostmi v okviru enega pravnega subjekta (kot je na primer turistična dejavnost), skladno z določbami Zakona o knjižničarstvu, ni mogoče, in tako združevanje lahko vpliva tudi na državno sofinanciranje knjižnične dejavnosti na podlagi 55. člena omenjenega zakona. Ministrstvo z vidika zagotavljanja oziroma dostopnosti javnih kulturnih dobrin na področju knjižnične dejavnosti prednostno podpira možnost, da se ohrani samostojnost kulturnih javnih zavodov, za izvajanje skupnih nalog pa zagotovi ustrezno podporo na ravni občin,« so obrazložili za Sobotainfo in poudarili, da bi v primeru enotnega zavoda nastale težave tudi pri financiranju in pri oblikovanju sestave sveta zavoda s strani predstavnikov uporabnikov zavodovih storitev. 

Za muzej obstaja pot
Problem z združevanjem nastane tudi pri javnem zavodu Galerija-Muzej Lendava. Kot so nam pojasnili na kulturnem ministrstvu, je namreč muzej pridobil pooblastilo za opravljanje državne javne službe muzejev kot samostojni pravni subjekt, financiranje iz sredstev državnega proračuna pa je urejeno z vsakoletno tripartitno pogodbo med muzejem, ministrstvom in ustanoviteljem.

V primeru združitve pa seveda preneha delovati kot samostojni pravni subjekt, zato bi morala občina, če bi se želela še naprej nadejati tega statusa in državnega denarja, najprej sprožiti postopek za spremembo vpisa pravnega subjekta v razvidu. V tem primeru je muzej lahko vpisan v razvid le kot notranja organizacijska enota javnega zavoda z ločenim računovodstvo, pojasnjujejo v ministrstvu.

V GML bi racionalizirali drugače
»Naš svet javnega zavoda se je na svoji zadnji seji seznanil z namerami občine o združevanju in sprejel stališče, da tega ne podpira. Občino smo zaprosili za vse informacije o opravljenih aktivnosti, a jih nočejo izdati. Pravijo, da se pogovarjamo, kar pa ni res, saj bi v nasprotnem primeru bile vse nejasnosti že razčiščene. Mi smo dobili vpogled le v eno točko odloka, v kateri je zapisalo le s čim vse se bo ukvarjal ta mega zavod,« poudarja direktor Galerija-Muzej Lendava Dubravko Baumgartner.

Sam sicer pozdravlja racionalizacijo, a v smeri, da se vsem zavodom zagotovi enotno računovodstvo, pravno službo in marketing, ne pa v združevanju zavodov, kar po njegovem mnenju niti ni bila ideja občinskega sveta.

Mega zavod bi moral voditi Superman
Lanskega decembra, na veseli dan kulture, so se tako sestali predstavniki občine, KKC Lendava, Galerija-Muzej Lendava in ZTR Lendava, kjer jim je župan Magyar predstavil idejo po združitvi zavodov.

»Podali smo strokovne argumente, zakaj smo proti in pozvali župana ter občinski svet, da se Galerija-Muzej Lendava izvzame iz aktivnosti združevanja. Župan je dejal, da bodo pretehtali možnosti in obljubil, da ne bodo delali nekaj na horuk. Od tega je minilo že nekaj mesec pa odgovorov s strani občine še nismo dobili,« še pravi direktor GML, ki sicer poudarja, da nikoli niso bili v sporu z občino in so vedno bili odprti za pogovore.

Tako Baumgartner kot Halasz pa opozarjata tudi na dejstvo, da bi težko našli človeka, ki bi obvladal tako različne dejavnosti, nad katerimi bi bdel nov direktor združenega zavoda. »To bi moral biti Superman,« meni direktor GML. »Takšnega strokovnjaka ne bi našli nikjer,« pa ocenjuje šef KKC Lendava.

ZTR Lendava bo dobil novo direktorico, glede združevanja svoje povedali
Nekoliko manj vpet v celoten konflikt okoli združevanja zavodov pa je Zavod za turizem in razvoj Lendava, kjer bi sicer morali že pred časom izbrati novega direktorja. Po besedah vršilca dolžnosti Roka Petjeta ima ustanovitelj vso pravico, da organizira svoje zavode, kakor pač misli, da je najbolje, a da je ključno najprej ugotoviti, kaj občina od samih zavodov pričakuje.

»Z nami se dosti ne ukvarjajo, mi smo pogovore imeli in podali svoje mnenje, to pa je tudi to. Delamo normalno naprej po planu, tudi izbor novega direktorja oziroma direktorice je bil pred kratkim predan v odločanje občinskemu svetu, saj se moj mandat z 11. majem izteče,« pravi Petje. 

Združevanje šele, ko ne bo trohice dvoma
Nameravana združitev zavodov bo očitno še nekaj časa visela v zraku in burila duhove v Lendavi, kar bo pa zagotovo samo še poglabljalo razdor med občino in javnimi zavodi.

vir: sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Storilca čaka kazen zaradi kršitev določil varstva pred požari v naravnem okolju.

V zadnjih dneh so policijska poročila in poročila uprave za zaščito in reševanje polna obvestil o požarih v naravi. V enem primeru – 27. marca – so policisti Policijske uprave (PU) Murska Sobota pri Trimlinih obravnavali požar oziroma kurjenje na njivi v bližini družbe Nafta Lendava, ki med drugim lahko v količini več kot en milijon litrov skladišči naftne derivate. Po podatkih Suzane Rauš iz PU Murska Sobota so policisti, ki so po prijavi odšli na kraj požara, tam našli le plinsko jeklenko in gorilnik. Ob prihodu policistov pa so požar že pogasili gasilci Poklicne industrijske gasilske enote Nafta Lendava.

»Policisti so jeklenko z gorilnikom zasegli na podlagi zapisnika o najdenih stvareh, saj niso bili ugotovljeni elementi kaznivega dejanja. Z nadaljnjim zbiranjem obvestil je bila ugotovljena identiteta občana, ki je kuril suho travo in podrast okrog njive. Zoper občana bo podan predlog drugemu prekrškovnemu organu zaradi kršitev določil uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju,« je za Vestnik.si okoliščine dogodka povzela tiskovna predstavnica PU Murska Sobota.

vir:vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Zkd Lendava je tudi letos pripravila tradicionalno mednarodno razstavo »Pirhi, vino in velikonočni izdelki«. Že 14. razstavo pa so zaradi epidemije koronavirusa letos pripravili v nekoliko okrnjeni obliki.

Tako letos ni bogatega kulturnega programa, ki vsako leto spremlja razstavo. Sama razstava pa se je preselila v prostore Zkd Lendava.

Zaradi epidemioloških omejitev, ki bodo pričele veljati s 1. aprilom, si razstavo, ki je na voljo za ogled od ponedeljka lahko ogledate le še danes med 9. in 17. uro.

vir: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Župan Občine Lendava Janez Magyar in Matjaž Hozjan, direktor podjetja Legartis d.o.o., sta včeraj v prostorih mestne hiše podpisala pogodbo za razširitev industrijsko poslovne cone v Lendavi.

Namen investicije je razširiti in posodobiti obstoječo industrijsko in poslovno cono v Lendavi s ciljem vzpodbuditi ekonomsko aktivnost mikro, malih in srednje velikih podjetij, z namenom da le-ta ustvarijo nova delovna mesta s povečano dodano vrednostjo in konkurenčnostjo.

Predmet pogodbe je razširitev Industrijsko poslovne cone v Lendavi. Obsega izgradnjo ceste s hodnikom za pešce (v dolžini 232 m), meteorne kanalizacije (v dolžini 214 m), fekalne kanalizacije (v dolžini 141 m), vodovoda (v dolžini 222 m) in javne razsvetljave (v dolžini 230 m, 11 svetilk). Pogodbena vrednost del znaša 238.239,80 evra z DDV.

Direktor Legartisa je povedal: »Veseli me, da smo bili uspešni na razpisu. Verjamem, da bo investicija občini prinesla nova delovna mesta, še več investicij in s tem tudi več dela za okoliška podjetja«. Uvedba v delo bo naslednji teden, z deli pa se bo pričelo po velikonočnem prazniku.

Župan Magyar je izpostavil: »V industrijski coni imamo odlična podjetja, tudi zlato gazelo, ki skupaj zaposlujejo kar 1400 ljudi; določena pa izkazujejo potrebe po širitvi proizvodnih kapacitet. Poslovno industrijska cona je zanimiva tudi za tuje vlagatelje. Občina Lendava izstopa na področju gospodarske aktivnosti in življenjskega standarda, saj se uvršča med zgornjih 10% občin v Sloveniji, kar sta dva pomembna pokazatelja, da smo pri zagotavljanju pogojev podjetjem na pravi poti«.

Projekt je podprt s sofinanciranjem s sredstvi Evropske unije v višini 75% ter 25% upravičenih stroškov s strani Republike Slovenije, ki skupno znašajo 257.400,00 EUR. Celotni projekt pa je vreden skoraj 320 tisoč evrov.

Vir: lendava.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Ministrstvi za kulturo in javno upravo sta občino Lendava opozorili, da nameravano združevanje občinskih zavodov – Galerije-Muzeja Lendava in Knjižnice-Kulturnega centra (KKC) – z Zavodom za turizem in razvoj ni zakonito, ker gre za nesorodne dejavnosti.

Občina si namreč želi vse zavode združiti v en sam zavod.

Lendavska občinska uprava je pripravila osnutek odloka o ustanovitvi novega zavoda, ki bi – z namenom racionalizacije – združil vse navedene. Novi zavod bi tako poleg kulture skrbel še za dejavnosti turizma, razvoja, športa in mladih, za kar zdaj skrbi Zavod za turizem in razvoj Lendava.

Na ministrstvu za javno upravo so pojasnili, da zakon o zavodih izrecno določa, da lahko zavod opravlja gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je ustanovljen. "Nekoliko poenostavljeno to pomeni, da se lahko zavodu, ki je ustanovljen za dejavnosti knjižničarstva in muzejev, pripoji samo tak zavod, ki bi opravljal knjižničarski ali muzejski sorodno dejavnosti, lahko pa tudi gospodarska dejavnost, vendar mora biti tudi ta namenjena izvajanju knjižničarske dejavnosti. Zato zavodi s področja dejavnosti turizma, športa in mladih niso tisti zavodi, ki bi lahko služili opravljanju dejavnosti KKC-ja, niti to ne velja obratno," so zapisali na ministrstvu.

V primeru združitve bi bilo ogroženo državno financiranje
Tudi na ministrstvu za kulturo so bili v odgovoru soboškemu Vestniku jasni: "V zvezi z nameravano združitvijo pojasnjujemo, da združevanje knjižnične dejavnosti splošne knjižnice z drugovrstnimi dejavnostmi v okviru enega pravnega subjekta, skladno z določbami zakona o knjižničarstvu, ni mogoče. V primeru drugačne odločitve opozarjamo na morebitne negativne posledice z vidika državnega sofinanciranja na podlagi zakona o knjižničarstvu, to je sofinanciranje nakupa knjižničnega gradiva in sofinanciranje programa splošne knjižnice za avtohtono narodno skupnost."

Za sofinanciranje nakupa knjižničnega gradiva in za dejavnost za potrebe madžarske narodne skupnosti je bilo lani KKC-ju odobreno slabih 51 tisoč evrov, ministrstvo za kulturo pa jim letno prispeva okoli 80 tisoč evrov, pravi direktor KKC-ja Albert Halasz. Zaplet je po njegovih besedah nastal, ker ga je želela, tako kot tudi predsednico sveta, občinska uprava zamenjati, ko jim to ni uspelo, pa so se odločili ustanoviti enoten zavod z novim direktorjem.
alerija-Muzej Lendava bi, kot pravi direktor Dubravko Baumgartner, z izgubo samostojnosti lahko izgubila status pooblaščenega muzeja, za to bo letos dobila 35 tisoč evrov, poleg tega se ne bi mogli prijavljati na razpise ministrstva za kulturo ter druge občinske in državne razpise v Sloveniji in na Madžarskem, kar jim letno prinese od 30 do 40 tisoč evrov.

Občina naj bi zavode združila, ker meni, da sami nimajo omembe vrednih prihodkov iz drugih virov. Omenjena direktorja to zanikata in opozarjata, da so na občini gledali le delne podatke o prihodkih, saj denimo knjižnica pri letnem finančnem in programskem načrtu v skladu s pravili ne prikazuje sredstev, ki jih pridobi na razpisih.

Na občini pravijo, da so dejavnosti za združevanje zavodov začeli že v prejšnjem mandatu. Na podlagi podatkov iz lanskega decembra, po katerih naj bi kljub razpršenosti zavodov črpanje sredstev iz javnih razpisov ostalo na relativno nizki ravni, z izjemo zavodov, ki se v okviru svoje osnovne dejavnosti ukvarjajo s prijavo projektov, pa so začeli aktivnosti za združevanje, s čimer naj bi se skupni prihodki zavodov po njihovi presoji povečali.

vir: rtvslo.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Ribiški družini Lendava so veseli in ponosni, da se v njihove vrste vključujejo tudi mladi ribiški upi.
Eden izmed mladih ribiških nadebudnežev je Jasmin Krampač doma iz Hotize pri Lendavi, ki hodi po stopinjah hotiških ribičev. Dijak lendavske srednje šole je dve leti član Ribiške družine Lendava, minulo soboto pa mu je uspel velik ulov.

V gramoznici Belovič pri Petišovcih je namreč ujel krapa, kateremu je tehtnica pokazala kar 19,8 kilogramov.

Kot nam je zaupal, bo tudi letos v času ribolova lovil ribe v gramoznici v Petišovcih in v bližnjih gramoznicah, večkrat pa se tudi poda na ribolov v gramoznice v Medžimurje v sosednjo Hrvaško.

vir. sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V zaostali tekmi osmine finala pokala Pivovarna Union je Nafta v Lendavi premagala ravenski Fužinar s 3 : 2, čeprav je zaostajala že z 0 : 2.

Nafta 1903 - Fužinar Vzajemci 3 : 2 (2 : 2)

Športni park Lendava, sodnik: Dejan Balažič (Ljubljana).

Strelci: 0 : 1 Koritnik (4), 0 : 2 Potokar (24), 1 : 2 Bizjak (33), 2 : 2 Oštrek (35), 3 : 2 Szabo (65).

Lendavska Nafta se je po dvoboju s Fužinarjem, ki so ga okrepili trije igralci Celja, neuradno pa ga kot trener vodi nekdanji reprezentant Robert Koren, uvrstila v četrtfinale slovenskega pokala (pokal Pivovarna Union), čeprav na začetku tekme še ni kazalo tako. V prvem polčasu so padli kar štirje zadetki, vsi pa so bili plod individualnih akcij. Čeprav so Lendavčani začeli podjetno, so že v 4. minuti doživeli hladen tuš. Gašper Koritnik je preigral domačega branilca in zadel s strelom po tleh - 0 : 1.

Po tem zadetku je bila igra gostiteljev brez repa in glave, Fužinar pa je igral odločno in natančno. To se mu je obrestovalo v 24. minuti, ko je po levi strani prodrl kapetan Matjaž Potokar, v slalomu preigral celotno obrambo domačih in zadel z desnico - 0 : 2.

Kmalu zatem je imel priložnost za tretji zadetek še Edi Horvat in vprašanje je, kaj bi se zgodilo z Nafto, če bi mu uspelo zatresti mrežo. A je tokrat njegov strel po tleh ubranil vratar Florijan Raduha.
Prelomni trenutek se je zgodil v 33. minuti, ko je na levi strani branilca gostov preigral kapetan gostiteljev Jaka Bizjak in zadel z roba kazenskega prostora - 1 : 2. Nafta je tako hitro ujela priključek. Že dve minuti pozneje je sledila najlepša akcija na tekmi, v kateri je Stjepan Oštrek z žogo pretekel veliko metrov in ob tem preigral nekaj nasprotnikovih igralcev, nato pa z daljave neubranljivo zadel z desnico - 2 : 2.

Po izenačenju je bila Nafta boljši nasprotnik. Drugi polčas ni bil tako razburljiv kot prvi, Fužinarju pa ni uspevalo več ničesar. Lendavčani so do zmage prišli v 65. minuti po veliki napaki vratarja gostov Aneja Mrežarja. Po dolgi podaji Oštreka je Mrežar povsem po nepotrebnem stekel iz svojih vrat in ob tem zgrešil žogo, to pa je kaznoval Bence Szabo, ki je z roba kazenskega prostora zabil žogo v nebranjeno mrežo.

Po tem zadetku je Nafta v glavnem nadzorovala igro, Fužinar pa je imel le dve priložnosti. Iz prostega strela z velike daljave je odlično sprožil Potokar, Raduha pa je s parado izbil žogo v kot. Tik pred koncem rednega dela je po tleh streljal še Matevž Turkuš, vendar je žoga švignila mimo desne vratnice.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občina načrtuje obnovo in rekonstrukcijo lendavskega gradu. Za projekt je že izdelana projektna dokumentacija in pridobljeno kulturnovarstveno soglasje, čakajo pa še na pridobitev sofinancerskih sredstev Ministrstva za kulturo.

Lokacija lendavskega gradu z okolico se je v preteklosti obnavljala predvsem parcialno, brez večjih posegov v samo zgradbo, še manj v okolico in obzidje, večina sanacijskih projektov pa ni bilo dokončanih, so zapisali na Občini Lendava.

Z načrtovanim projektom obnove in rekonstrukcije lendavskega gradu, za katerega je izdelana projektna dokumentacija, je Občina Lendava pristopila k potrebni obnovi in sanaciji, projekt pa prijavila na spomeniško-varstveni projektni razpis Ministrstva za kulturo, da bi pridobila sofinancerska sredstva za obnovo.

Načrtovana obnova obsega sanacijo jugovzhodnega stolpa in izgradnjo razgledne ploščadi z zidovi nad kletjo tega stolpa, obnovo grajskega obzidja na vzhodni in južni strani s sanacijo in dozidavo obzidja, sanacijo dostopnih poti do gradu, meteorne kanalizacije in izvedbo drenaže ter zamenjavo in ureditev odvodnjavanja meteornih vod s strehe.

Občina je za predvidena dela že pridobila potrebno kulturnovarstveno soglasje, k izvedbi investicije, vredne nekaj manj kot 500 tisoč evrov, pa bo pristopila, če bo pridobila sofinancerska sredstva ministrstva, so še zapisali.

vir: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občina si je za letošnje leto zastavila ambiciozen cilj, za prvi maj bi skuhali 3000 porcij bograča in se tako tudi uvrstili v Guinnessovo knjigo rekordov.

Svetovna prestolnica bograča je lani zaradi epidemioloških razmer žal bila primorana odpovedati tradicionalni Bogračfest, največje tekmovanje v kuhanju bograča v Sloveniji, so pa zato pripravili Dan bograča in se tako poklonili tej priljubljeni prekmurski jedi.

Ne ena, dve prireditvi z bogračem
Letos seveda upajo, da bodo epidemiološke razmere omogočale ponovno vrnitev tradicionalnega festivala v polni različici, obenem pa so si zadali še veliko ambicioznejši izziv.

"Svetovna prestolnica bograča ne moremo biti brez tega, da imamo tudi največji bograč. Ne samo, da se bo kuhalo tudi tekmovalni bograč, naša želja je tudi, da bi v letošnjem letu, ko je Slovenija tudi evropska regija gastronomije, skuhali 3000 porcij bograča, kar bi pomenilo, da imamo Guinessov rekord," razkriva želje župan Janez Magyar.

Največji bograč kot otvoritev druženja
V načrtih je tako, da bi v okviru praznovanje prvega maja priredili večjo prireditev in kot pravi župan na nek način otvorili ponovno dovoljeno druženje ter zbiranje ljudi. Organizacija prireditve bo seveda pogojena z aktualno epidemiološko situacijo, zato se bo odvila takrat, ko bo to le mogoče. Če ne za prvi maj, pa v juniju ali juliju.

"Ne glede na to, aktivnosti so že stekle in našim javnim zavodom sem dal nalogo, da se združijo in organizacijsko pripravijo. Mi kot občina bomo skušali v projekt vključiti krajevne skupnosti in turistična ter kulturna društva, ki delujejo na našem območju, da bi pomagali pri izvedbi," pravi Magyar, ki dodaja da se pogovarjajo o dveh možnih prizoriščih.

Prva varianta je v središču Lendave, kjer je tudi tradicionalni Bogračfest, toda kot poudarja župan kuhanje največjega bograča ne bo posegalo v ta tekmovalni festival, ki je na sporedu v avgustu. Kot druga možna lokacija, pa je v igri prizorišče v Petišovcih, kjer so v preteklosti v parku pod hrasti organizirali tombole.

Promovirali bodo gostince s tradicionalnimi jedmi
V okviru projekta evropske gastronomske regije pa v Lendavi pripravljajo tudi druge aktivnosti, med drugim želijo lokalne gostince pozvati, da bi v svoje jedilnike vključili tradicionalne jedi, tako Magyar, ki so jih nekoč kuhali naši starši in stari starši.

"Želja je, da bi te jedi naši gostinci dali v svoje jedilnike in s tem še povečali dodano vrednost svoje dejavnosti. Mi kot občina se zavezujemo, in na ta način tudi ponujamo roko gostincem, ki so prizadeti zaradi epidemije, da bi jih intenzivno promovirali v slovenskem in tudi mednarodnem prostoru, saj jim direktne finančne pomoči žal ne moremo dati," še pravi lendavski župan.

vir: sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V četrtek, 11. marca 2021 so uradno razglasili rezultate evropskega prevajalskega tekmovanja Juvenes Translatores. Novega zmagovalca je po videokonferenci razglasil lanski zmagovalec Domen Medvešek, dijak Škofijske gimnazije Vipava. Najboljša slovenska prevajalka je postala Patrizia Pahor, dijakinja 3. a-razreda, saj je po mnenju strokovne ocenjevalne komisije bil njen prevod »najbolj točen, berljiv in ustvarjalen.«

Osrednja prireditev in spletna podelitev nagrad bo 2. julija 2021.

Patrizia bo uradna zmagovalka vse do objave uradnih rezultatov tekmovanja v naslednjem letu.

Čestitamo!

vir:dssl.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Kulturno ministrstvo opozarja na posledice nameravane poteze občine, ministrstvo za javno upravo pa tudi na kršitve zakonov

Občina Lendava, ki se je potegovala za naslov evropske prestolnice kulture 2025 in se zaradi zavrnitve celo pritožila na Evropsko komisijo zaradi domnevnih nepravilnosti v postopku, ruši samostojnost dveh zavodov, ki sta stebra lendavske kulture. To sta Galerija - Muzej Lendava (GML) in Knjižnica - Kulturni center Lendava (KKCL). Občinska uprava je namreč pripravila osnutek odloka o ustanovitvi novega zavoda, ki bi skrbel ob kulturi še za turizem, razvoj, šport in mlade. Na ta heterogeni zavod s tako različnimi dejavnostmi želi prenesti še dejavnosti, ki jih izvaja Zavod za turizem in razvoj (ZTR) Lendava.

Najgloblji razdor doslej
Namera o združevanju zavodov je sprožila v mandatu zdajšnje lokalne oblasti najgloblji razdor v občini doslej. Ta ni ostal le na ravni političnega odločanja, ampak je načel odnose med občinsko upravo in vodstvi zavodov, ki jih hoče občina spraviti pod skupno streho, ter strokovno in ustvarjalno srenjo. O tem priča razplamtela komunikacija, ki se je namesto za okroglo mizo pred časom začela odvijati v nekaterih lokalnih medijih, s svojimi izjavami in pojasnjevanjem namere o združevanju pa jo je sprožil župan Janez Magyar. Na naša vprašanja, ki so sledila njegovim izjavam, je odgovoril, da predmetna zadeva ni tako daleč, da bi lahko dal natančne informacije.

In kaj smo ga vprašali? Ključni vprašanji sta bili, ali je bila za projekt združevanja opravljena analiza delovanja teh zavodov in kdo jo je izvedel oziroma ali je bila dana utemeljitev za združevanje. Prav tako smo vprašali, ali si je Občina Lendava pridobila mnenje pristojnih ministrstev in na kateri seji bo predvidoma občinski svet razpravljal o osnutku odloka, ki predvideva združevanje. Župana smo še vprašali, kako komentira kritike združevanja zavodov, češ da gre za politični projekt z namenom doseči koncentracijo odločanja s samo enim vodstvom – direktorjem – in enim svetom zavoda.

Halasz: Županove izjave žaljive in neresnične
V pregretem ozračju je občinska uprava pred časom nekaterim medijem sporočila, da je osnutek odloka pripravljen, nadaljnje aktivnosti pa bodo odvisne od mnenj pristojnih institucij. Občina je res ustanoviteljica javnih zavodov in ima tako ustanoviteljske pravice kot tudi dolžnosti, toda argument za njihovo združevanje, da sami ne ustvarjajo oziroma ne pridobivajo omembe vrednih prihodkov iz drugih virov, se je izkazal kot neverodostojen. Z njim pa tudi župan Magyar, ki je namero združitve utemeljeval predvsem z racionalizacijo poslovanja. Albert Halasz, direktor KKCL, je njegove izjave že označil za žaljive in neresnične. Pojasnilo občinske uprave, da je župan navajal samo podatke o prihodkih, ki jih je občini sporočil KKCL sam, je Halasz zavrnil. Poudaril je, da mora knjižnica pri pripravi letnega finančnega in programskega načrta spoštovati pravila, torej da pri tem ne zajema sredstev, ki jih zavod pridobi na razpisih.

Ostali bi brez možnosti prijav na razpise
Na ministrstvu za kulturo pravijo, da jih lendavska občina z namero združevanja zavodov ni seznanila, prav tako ni uradno zaprosila za mnenje. S tem sta jih seznanila direktorja KKCL in GML Albert Halasz in Dubravko Baumgartner. »V zvezi z nameravano združitvijo pojasnjujemo, da združevanje knjižnične dejavnosti splošne knjižnice z drugovrstnimi dejavnostmi v okviru enega pravnega subjekta, skladno z določbami zakona o knjižničarstvu, ni mogoče. V primeru drugačne odločitve opozarjamo na morebitne negativne posledice z vidika državnega sofinanciranja na podlagi zakona o knjižničarstvu, to je sofinanciranje nakupa knjižničnega gradiva in sofinanciranje programa splošne knjižnice za avtohtono narodno skupnost,« so za naš časopis pojasnili pri kulturnem ministrstvu.
Za sofinanciranje nakupa knjižničnega gradiva in za knjižnično dejavnost za potrebe madžarske narodne skupnosti so bila KKCL v letu 2020 odobrena namenska sredstva v višini 50.760 evrov. Sredstva, prejeta od ministrstva za kulturo, pa na letni ravni znašajo okoli 80 tisoč evrov, pove Halasz, kar po njegovem mnenju ni zanemarljiv prihodek. »Z izgubo samostojnosti bi GML izgubila status pooblaščenega muzeja, kar pomeni izgubo 20 do 40 tisoč evrov letno, onemogočene bi bile še prijave na razpise ministrstva za kulturo,« pa poudarja Baumgartner. Zaradi izgubljenega statusa samostojnega pravnega subjekta bi GML ostala tudi brez možnosti prijav na nekatere razpise v Sloveniji in na Madžarskem in s tem izgubila še 30 do 50 tisoč evrov na leto.

Vodstvo GML je svoje pomisleke glede združevanja predstavilo najprej decembra lani na sestanku, ki ga je organizirala občina z vsemi direktorji zavodov, za katere predvidevajo združevanje. Položaj so zaposleni županu pojasnili tudi kasneje na sestanku na lendavskem gradu. Prošnjo, da GML ostane samostojni zavod, so utemeljili s petimi strokovnimi argumenti, med drugim so navedli število obiskovalcev in ugled ter prepoznavnost GML, kar jo postavlja ob bok največjim tovrstnim ustanovam v državi.

vir: vestnik.si