Darko Baumgartner nov direktor zavoda Galerija - Muzej Lendava (GML). Enako dober program je pripravil tudi Evgen Lazar, vendar ni dobil mandata, ker ima manj delovnih izkušenj.

Lendavski občinski svet je na današnji izredni seji imenoval Dubravka Baumgartnerja za direktorja zavoda Galerija - Muzej Lendava (GML) za mandat petih let. To funkcijo bo nastopil s 14. majem, saj se Beati Lazar, dosedanji direktorici in nazadnje vršilki dolžnosti, 13. maja izteče mandat.  Za direktorsko mesto se je potegoval tudi Evgen Lazar, ki je prav tako izpolnjeval razpisne pogoje in ki se je tudi uspešno predstavil na seji sveta zavoda GML, vendar je ta prednost vendar dal Baumgartnerju zaradi boljšega poznavanja delovanja zavoda. Pozitivno mnenje obema kandidatoma je podal tudi Svet madžarske samoupravne narodne skupnosti občine Lendava.

Občinska komisija za mandatna vprašanja, volitve in  imenovanja, ki je vodila postopek imenovanja direktorja, je potem izvedla točkovanje kandidatov po kriterijih, ki jih je sprejela na seji v začetku aprila.  Lazar je zbral točko manj od Baumgartnerja zaradi manj delovnih izkušenj.

Svetniki so v nadaljevanju seje gladko podprli tudi predloga komisije za pozitivno mnenje k imenovanju ravnateljice dvojezične osnovne šole DOŠ I Tatjane  Sabo ter direktorice javnega zavoda Ljudska univerza Lendava Rahele Hojnik Kelenc.

VIR: VESNIK.si / Majda Horvat

Kako je Galeriji - Muzeju Lendava v zadnjih letih uspelo na ogled postaviti dela Dalija, Mirója, Goye, Picassa in zdaj Chagalla, nam je povedal njen novi direktor Dubravko Baumgartner.

Lendava zadnja leta opozarja nase tudi z uspešno kulturno dejavnostjo. Galerija - Muzej Lendava vsako leto vabi ljubitelje umetnosti na razstavo enega od eminentnih svetovnih likovnih umetnikov, stolp Vinarium je v treh letih postal ena glavnih turističnih znamenitosti v državi, letos pa tam prvič poteka festival Poleti v Lendavo. Vsi ti projekti tlakujejo pot Lendave h kandidaturi za evropsko prestolnico kulture 2025. Pogovarjali smo se s slikarjem in kustosom Dubravkom Baumgartnerjem, ki je pred kratkim prevzel mesto direktorja v Galeriji - Muzeju Lendava (GML), kjer dela že od študentskih časov, zadnja leta pa je bil grafični oblikovalec in kustos. Lendava kaže, da je mogoče z bogato kulturno ponudbo pritegniti obiskovalce.

Srednjo šolo ste obiskovali na Madžarskem, likovno akademijo pa v Ljubljani. Potem ste se vrnili v rodno Lendavo. Vas ni zamikalo, da bi ostali zunaj?

Ne, preprosto nisem imel želje po velikem mestu. Ko v otroštvu začutiš svobodo, ki ti jo dajeta narava in življenje v malem kraju, tega ne pozabiš. Velika mesta imajo tudi svoj čar, a mene je vleklo nazaj, lahko bi rekel, da mi je srce tako narekovalo.
Lendava je poseben kulturni fenomen. Tako malo mesto, pa toliko kulture na kupu. V čem tiči skrivnost?
S tem vprašanjem sem se ukvarjal v svoji diplomski nalogi. Kaj je čar Prekmurja, kaj je ta genius loci? Kaj je tisto, kar je tukaj naredilo toliko umetnikov? Prav iz Lendave namreč izhajajo številni slikarji, kiparji, grafiki, kar je res svojevrsten fenomen. Poleg samega kraja na to gotovo vpliva narava, pa tudi multikulturnost, kar vse skupaj daje poseben zagon v umetniškem izražanju. Gre za nekega duha, ki živi v teh krajih in se naseli v človekovo podzavest.

Ga imate tudi vi v sebi?
Najbrž. Ne vem točno, kaj me je gnalo v umetnost, splet različnih okoliščin. Gotovo želja po ustvarjanju, imel pa sem tudi veliko srečo, da sem imel dobrega mentorja, ki je zelo zgodaj opazil te moje spretnosti in me že v osnovni šoli začel usmerjati v likovne vode.

Vaš osnovnošolski učitelj likovnega pouka?
Da, Franc Gerič, ki je bil tudi dolgoletni direktor GML, in še danes, ko je upokojen, aktivno sodeluje z nami. Pod vplivom vsega navedenega sem se vpisal na srednjo umetniško šolo v Sombotelu, smer grafika, pozneje pa na likovno akademijo v Ljubljani.
Ste poznali Štefana Galiča, ki velja za enega najpomembnejših lendavskih umetnikov?
Ko je umrl, sem začel obiskovati srednjo šolo. Prav Franc Gerič me je peljal k njemu v atelje, preden sem šel na sprejemne izpite v Sombotelu, da bi mi dal kakšen nasvet. Ko sva prišla k njemu, je sedel za mizo in delal in jaz sem ga tiho občudoval. Bil je umirjen človek in pripovedoval mi je kar med delom: Vzemi vedno formo, ki se ti zdi najlažja, na primer krompir. To je osnova, kako ga umestiš v prostor, kako izdelaš detajle, da ni videti kot kamen. Dal mi je preproste, a ključne napotke, ki jih še danes cenim in upoštevam. Bil je izjemen umetnik, med drugim je prejel nagrado grand prix v Tokiu, ki velja za najvišje svetovno grafično priznanje.

Ponos vaše galerije je gotovo cikel razstav Velikani svetovne likovne umetnosti na lendavskem gradu. Kako ste začeli s tem?
Lahko bi rekel, da smo bili v pravem času na pravem mestu. Leta 2009, ko se je madžarski Pécs pripravljal na EPK, je bil Franc Gerič ravno v mestu. Ko je slišal, da obnavljajo muzej in da bodo nekatera dela, med njimi madžarsko-francoskega slikarja Victorja Vasarelyja, med obnovo spravili v depoje, jim je ponudil, da bi jih raje v tem času razstavili v Lendavi. Madžari so ponudbo z veseljem sprejeli in tako se je rodil ta cikel.

Kaj pomaga, če v galeriji visi Marc Chagall, pa o tem nihče nič ne ve.

Kako pa sicer pridete do zbirk za razstave?
To je precej zapleteno. Težko je priti do zasebnih zbirateljev, pot do njih vodi tudi prek zvez ali priporočil. Naša galerija ima že dovolj ugleda, da sodeluje s prestižnimi galerijami in zasebnimi zbiratelji v Evropi. Richard H. Mayer, denimo, nas je poiskal sam oziroma njegova posrednica, ki je slišala za naše delo in nam ponudila sodelovanje. Pri nas smo iz njegove bogate zbirke razstavljali Dalija, Mirója, Goyo, Picassa in zdaj Chagalla.

170 prireditev se bo zvrstilo do konca festivala Poleti v Lendavo.

Kako se GML financira, ustanoviteljica je občina, je tudi glavno finančno breme na njej?
Financiramo se iz različnih virov, uspešno smo kandidirali pri ministrstvu za kulturo, naše delo pa izdatno podpira tudi občina Lendava. Pomemben delež dobimo z vstopninami, nekaj denarja pa primaknejo še sponzorji. Naše razstave sprva niso bile rentabilne, s povečanim obiskom pa zdaj že skoraj pokrivamo stroške.

Obisk galerije je za kraj, ki brez zaledja šteje nekaj manj kot 3000 prebivalcev, izjemen. Kaj je omogočilo takšen uspeh?
Obisk konstantno raste iz razstave v razstavo. Če si je Vasarelyjevo razstavo ogledalo več kot 2000 obiskovalcev, jih je bilo lani na Daliju že več kot 20.000. Letos smo jih na Chagallu od 18. maja, ko je bila razstava odprta, našteli že več kot 9000, tako da se nam obeta nov rekord. Gotovo so imena umetnikov magnet za ljubitelje likovne umetnosti. Navsezadnje pri nas nimamo ravno veliko priložnosti, da bi si ogledali dela svetovnih likovnih velikanov. K temu je treba prišteti še druge dejavnosti, nič namreč ne pomaga, če je v galeriji Chagall, pa o tem nihče nič ne ve. Na področju promocije smo v zadnjih letih veliko storili. Domačini spremljajo naše delo in prihajajo na odprtja v velikem številu, kar nas izjemno veseli. Seveda pa večina obiskovalcev prihaja iz drugih krajev, precej je tudi Madžarov, Avstrijcev in Hrvatov.

Katera razstava iz cikla Velikani je požela največ zanimanja?
Uh, težko bi se odločil, odvisno od tega, kaj vzamemo za izhodišče. Vrednostno je bil gotovo Victor Vasarely. Vsa razstavljena dela so bila vredna okoli šest milijonov evrov. V času razstave od skrbi skoraj nismo spali (smeh). Posamezni kosi so bili vredni tudi pol milijona evrov, tako da je bila ta razstava tudi z vidika varovanja velik zalogaj. Nerad razvrščam umetnike, ki smo jih razstavljali pri nas, po pomembnosti. Omenil bi Françoise Gilot, ki je bila, poleg tega, da je ena najprodornejših predstavnic umetnosti 20. stoletja, ena od Picassovih žensk. V GML je bilo na ogled 60 njenih olj in grafik. Gospa je danes stara 96 let in živi v New Yorku, a je kljub temu vedela, da je v Lendavi njena razstava, ki je omenjena tudi v njeni zadnji monografiji. Med razstavami, ki sicer ne spadajo v cikel Velikanov, imela pa je izjemen odziv, pa bi posebej omenil Šungo, erotiko v japonski umetnosti.

S kom boste po Chagallu presenetili najbrž vse bolj razvajene obiskovalce prihodnje leto?
Prvič bomo gostili kar dve razstavi v enem letu, najprej bosta prostor v galeriji dobila avstrijski slikar in arhitekt Hundertwasser in japonski slikar in grafik Shoichi Hasegawa, v jesensko-zimskem obdobju pa bolgarski umetnik Christo, ki je znan po svojih megalomanskih projektih, med drugim je oblekel Kip svobode v New Yorku in nemški Reichstag.

GML je znana tudi po likovnih delavnicah, ki jih prirejate že več desetletij.
Vsako leto organiziramo dve večji delavnici. Kiparska delavnica odlivanja v bron, letos bo že 45. po vrsti, poteka avgusta in je namenjena akademskim kiparjem, ki tu ustvarjajo od osnutka do končnega odlitka, skulpture se vsako leto pridružijo že razstavljenim, ki so nastajale v preteklih letih in tako nastaja edinstvena stalna razstava malih bronastih plastik na lendavskem gradu. Druga delavnica je mednarodna kolonija LindArt, na katero vsako leto povabimo gostujoče umetnike iz Slovenije in tujine. Letos je kolonija, ki jo prirejamo že več kot dve desetletji, doživela korenito preobrazbo. K sodelovanju smo povabili akademije iz Ljubljane, Zagreba, Bratislave, Budimpešte in Pécsa. Z vsake univerze prideta po en študent in njegov profesor, tukaj ostanejo en mesec in v tem času ustvarjajo velike skulpture, ki bodo svoj stalni razstavni prostor našle po mestu. Posebnost letošnje kolonije so tudi tedenska srečanja umetnikov in njihovih mentorjev z domačini oziroma obiskovalci, pogovore vodijo domači in tuji umetnostni zgodovinarji in kritiki. Odkrivanju mladih talentov smo namenili delavnico LindArt Junior, na kateri se osnovnošolci pod vodstvom likovnih pedagogov in umetnikov seznanijo zlasti z različnimi slikarskimi in grafičnimi tehnikami.

Kakšna je vloga GML v pripravah na kandidaturo za evropsko prestolnico kulture 2025?
Ena osrednjih. Z razstavami in kolonijami privabljamo veliko obiskovalcev in umetnikov, seveda pa je treba za uspešno kandidaturo še marsikaj postoriti. Med drugim je v pripravi projekt za nov kulturni center s knjižnico, ki bo nastal v objektu nekdanje blagovnice v Lendavi. Sicer pa mesto letošnje poletje diha s festivalom Poleti v Lendavo, ki je tudi ena od stopnic na poti do kandidature. Gre za kulturno-umetniški festival, v okviru katerega vse poletje na različnih lokacijah v mestu potekajo številni dogodki, koncerti, filmske projekcije, delavnice, ogledi razstav, do septembra jih bo okoli 170. Eno od prizorišč je tudi lendavski grad, katerega dvorišče se je izkazalo za odličen prostor za druženje.

Vam poleg direktorskega dela ostaja kaj časa za slikarstvo?
Moje delo v galeriji zahteva celega človeka. Težko je pustiti delo na gradu, priti domov in sesti pred platno. V glavi se sicer nenehno rojevajo skice, ki čakajo, da lahko izbruhnejo, a po prevzemu položaja sem se odločil, da likovno ustvarjanje za nekaj časa odložim.
Pa vendar, pogrešate platno?
Pravzaprav nimam časa, da bi ga pogrešal. Moje delo je takšno, da se ves čas gibljem v umetniških krogih, ves čas sem v stiku in pogovorih z umetniki. Tudi to me bogati in v tem trenutku mi zadošča tudi v ustvarjalnem smislu.

VIR: slovenskenovice.si

Kulturno ministrstvo opozarja na posledice nameravane poteze občine, ministrstvo za javno upravo pa tudi na kršitve zakonov

Občina Lendava, ki se je potegovala za naslov evropske prestolnice kulture 2025 in se zaradi zavrnitve celo pritožila na Evropsko komisijo zaradi domnevnih nepravilnosti v postopku, ruši samostojnost dveh zavodov, ki sta stebra lendavske kulture. To sta Galerija - Muzej Lendava (GML) in Knjižnica - Kulturni center Lendava (KKCL). Občinska uprava je namreč pripravila osnutek odloka o ustanovitvi novega zavoda, ki bi skrbel ob kulturi še za turizem, razvoj, šport in mlade. Na ta heterogeni zavod s tako različnimi dejavnostmi želi prenesti še dejavnosti, ki jih izvaja Zavod za turizem in razvoj (ZTR) Lendava.

Najgloblji razdor doslej
Namera o združevanju zavodov je sprožila v mandatu zdajšnje lokalne oblasti najgloblji razdor v občini doslej. Ta ni ostal le na ravni političnega odločanja, ampak je načel odnose med občinsko upravo in vodstvi zavodov, ki jih hoče občina spraviti pod skupno streho, ter strokovno in ustvarjalno srenjo. O tem priča razplamtela komunikacija, ki se je namesto za okroglo mizo pred časom začela odvijati v nekaterih lokalnih medijih, s svojimi izjavami in pojasnjevanjem namere o združevanju pa jo je sprožil župan Janez Magyar. Na naša vprašanja, ki so sledila njegovim izjavam, je odgovoril, da predmetna zadeva ni tako daleč, da bi lahko dal natančne informacije.

In kaj smo ga vprašali? Ključni vprašanji sta bili, ali je bila za projekt združevanja opravljena analiza delovanja teh zavodov in kdo jo je izvedel oziroma ali je bila dana utemeljitev za združevanje. Prav tako smo vprašali, ali si je Občina Lendava pridobila mnenje pristojnih ministrstev in na kateri seji bo predvidoma občinski svet razpravljal o osnutku odloka, ki predvideva združevanje. Župana smo še vprašali, kako komentira kritike združevanja zavodov, češ da gre za politični projekt z namenom doseči koncentracijo odločanja s samo enim vodstvom – direktorjem – in enim svetom zavoda.

Halasz: Županove izjave žaljive in neresnične
V pregretem ozračju je občinska uprava pred časom nekaterim medijem sporočila, da je osnutek odloka pripravljen, nadaljnje aktivnosti pa bodo odvisne od mnenj pristojnih institucij. Občina je res ustanoviteljica javnih zavodov in ima tako ustanoviteljske pravice kot tudi dolžnosti, toda argument za njihovo združevanje, da sami ne ustvarjajo oziroma ne pridobivajo omembe vrednih prihodkov iz drugih virov, se je izkazal kot neverodostojen. Z njim pa tudi župan Magyar, ki je namero združitve utemeljeval predvsem z racionalizacijo poslovanja. Albert Halasz, direktor KKCL, je njegove izjave že označil za žaljive in neresnične. Pojasnilo občinske uprave, da je župan navajal samo podatke o prihodkih, ki jih je občini sporočil KKCL sam, je Halasz zavrnil. Poudaril je, da mora knjižnica pri pripravi letnega finančnega in programskega načrta spoštovati pravila, torej da pri tem ne zajema sredstev, ki jih zavod pridobi na razpisih.

Ostali bi brez možnosti prijav na razpise
Na ministrstvu za kulturo pravijo, da jih lendavska občina z namero združevanja zavodov ni seznanila, prav tako ni uradno zaprosila za mnenje. S tem sta jih seznanila direktorja KKCL in GML Albert Halasz in Dubravko Baumgartner. »V zvezi z nameravano združitvijo pojasnjujemo, da združevanje knjižnične dejavnosti splošne knjižnice z drugovrstnimi dejavnostmi v okviru enega pravnega subjekta, skladno z določbami zakona o knjižničarstvu, ni mogoče. V primeru drugačne odločitve opozarjamo na morebitne negativne posledice z vidika državnega sofinanciranja na podlagi zakona o knjižničarstvu, to je sofinanciranje nakupa knjižničnega gradiva in sofinanciranje programa splošne knjižnice za avtohtono narodno skupnost,« so za naš časopis pojasnili pri kulturnem ministrstvu.
Za sofinanciranje nakupa knjižničnega gradiva in za knjižnično dejavnost za potrebe madžarske narodne skupnosti so bila KKCL v letu 2020 odobrena namenska sredstva v višini 50.760 evrov. Sredstva, prejeta od ministrstva za kulturo, pa na letni ravni znašajo okoli 80 tisoč evrov, pove Halasz, kar po njegovem mnenju ni zanemarljiv prihodek. »Z izgubo samostojnosti bi GML izgubila status pooblaščenega muzeja, kar pomeni izgubo 20 do 40 tisoč evrov letno, onemogočene bi bile še prijave na razpise ministrstva za kulturo,« pa poudarja Baumgartner. Zaradi izgubljenega statusa samostojnega pravnega subjekta bi GML ostala tudi brez možnosti prijav na nekatere razpise v Sloveniji in na Madžarskem in s tem izgubila še 30 do 50 tisoč evrov na leto.

Vodstvo GML je svoje pomisleke glede združevanja predstavilo najprej decembra lani na sestanku, ki ga je organizirala občina z vsemi direktorji zavodov, za katere predvidevajo združevanje. Položaj so zaposleni županu pojasnili tudi kasneje na sestanku na lendavskem gradu. Prošnjo, da GML ostane samostojni zavod, so utemeljili s petimi strokovnimi argumenti, med drugim so navedli število obiskovalcev in ugled ter prepoznavnost GML, kar jo postavlja ob bok največjim tovrstnim ustanovam v državi.

vir: vestnik.si

Na skrajnem severovzhodu Slovenije, tam v samem kljunu kokoške, leži Lendava. Nad njo se dviguje grad, v katerem domuje Galerija-Muzej Lendava, ki že nekaj let pripravlja razstave iz cikla Velikani svetovne likovne umetnosti na lendavskem gradu.

Lani, ko so gostili razstavo del Salvadorja Dalíja, so imeli kar 20.000 obiskovalcev.
"Že vrsto let odlično sodelujemo s prestižnimi galerijami in zasebnimi zbiratelji v Evropi. Plod tega sodelovanja so razstave, ki predstavljajo eno redkih priložnosti, da se domači, slovenski in širši javnosti vsako leto predstavi vsaj en avtor od nepogrešljivih imen svetovne antologije likovne umetnosti," pravi Dubravko Baumgartner, slikar in kustos ter novi direktor Galerije Muzeja Lendava.

Vlogo direktorja je prevzel pred kratkim. "Pred tem sem 14 let delal v zavodu kot kustos in grafični oblikovalec. V teh letih sem imel veliko srečo, da sem imel priložnost spoznati prijetne ljudi, izjemne umetnike, galeriste, zbiralce in ljudi, ki s srcem in dušo živijo za umetnost. Predvsem pa, da sem lahko sodeloval pri organizaciji in pripravah likovnih kolonij v Lendavi in odmevnih razstav umetnikov svetovnega slovesa, kot so Rembrandt, Picasso, Miró, Dalí, Goya, Vasarely, Mucha." Trenutno je v lendavskem gradu na ogled razstava del Marca Chagalla, ki jo lahko ujamete do 31. oktobra.

Ob tem smo se z Baumgartnerjem pogovarjali o njihovem razstavnem programu, izzivih in ciljih. Več pa v spodnjem pogovoru.

Kako voditi osrednjo kulturno ustanovo v mestu, ki ne šteje niti 10.000 prebivalcev?
Voditi javni zavod Galerija-Muzej Lendava ni preprosto opravilo. Trudim se po najboljših močeh in znanju. To delo me veseli in mi prinaša nove izzive, ter nova spoznanja in širitev osebnih obzorij. Pričakovanja javnosti so iz leta v leto večja. Vsako leto je več obiskovalcev lendavskega gradu, med njimi vse več takih, ki se radi vračajo in nestrpno pričakujejo naslednje razstave. Naš cilj je, da bi bili vsako leto boljši in bolj prepoznavni v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem prostoru. Prizadevamo si, da v Lendavi ustvarimo pomembno središče likovne umetnosti.

Pa vendar je razstava Salvadorja Dalíja na lendavskem gradu samo lani imela kar 20.000 obiskovalcev? Čemu pripisujete tak uspeh?
Ni veliko galerij, ki gostijo tovrstne razstave, vendar je v zadnjih letih med njimi prav Lendava. Prepričan sem, da je to vsekakor magnet za množice ljubiteljev likovne umetnosti, saj so zagotovo razlog za obisk mesta. To lahko argumentiram s preteklimi tovrstnimi razstavami, ko se je vidno povečalo število obiskovalcev. Rekord za naš zavod je bila lanska razstava Salvadorja Dalíja, ki je privabila več kot 20.000 obiskovalcev, kar je še dokaz več o uspešnosti projekta. Za primerjavo lahko povem, da si je, ko smo pred desetletjem začeli cikel, leta 2009 razstavo Victorja Vasarelyja ogledalo nekaj več kot 2.000 ljudi. Z leti smo v kolektivu pridobivali znanja in izkušnje, na kakšen način pridobiti pozornost obiskovalcev, in zdaj se že počasi vidijo sadovi vztrajnega in trdega dela. Moram pa vsekakor omeniti, da sta nas pri naših prizadevanjih podprla lokalna skupnost in Ministrstvo za kulturo RS, kar je olajšalo naše delo in tako pripomoglo k rasti in prepoznavnosti projekta.

Poleg tega je GML najbolje obiskana galerija na vzhodnem delu Slovenije. Če so v mariborskem UGM-ju lani našteli 20.000 obiskovalcev, ste jih vi 28.000. GML je tako rekoč fenomen in vzorčni primer, da je mogoče tudi v majhnem mestu prirediti velike kulturne dogodke. Ni pa bilo vedno tako. Kdaj in s čim ter zakaj je začel naraščati obisk na lendavskem gradu?
Likovna umetnost oblikuje kulturno podobo Lendave in je nepogrešljiv del turistične ponudbe. Galerija-Muzej Lendava se s kakovostnimi razstavami nacionalnega in mednarodnega pomena trudi povezati kulturo in turizem, zgodovino in sodobnega evropskega obiskovalca. S sodelavci se že vrsto let trudimo zagotavljati kakovosten program, ki ni zanimiv le za lokalno in regionalno prebivalstvo, temveč si vse bolj želimo nagovoriti občinstvo na državni oz. mednarodni ravni. Menim, da nam to odlično uspeva, ne zgolj s ciklom Velikani svetovne likovne umetnosti na lendavskem gradu, temveč tudi z mednarodnima likovnima kolonijama LindArt in odlivanje v bron ter z drugim zelo obsežnim in kakovostnim programom.

Kolikšen pa je delež lokalnega prebivalstva v tej številki 28.000?
Po moji oceni se ta delež giblje nekje okoli 15 odstotkov, kar pa je po moji presoji še vedno premalo, namreč ob takih razstavah svetovno znanih umetnikov ne bi smelo biti občana, ki ne bi videl razstave. Zavedam se, da vsakogar to ne zanima, pa vendar so tovrstne razstave značilne za velike prestolnice in mi ta imena prinašamo praktično občanom pred hišni prag in jim dajemo možnost, da dela vrhunskih avtorjev spoznajo iz prve roke. Da bi ta delež povečali, se lotevamo novih prijemov in skušamo domačine nagovoriti z dodatno programsko ponudbo, kot so koncerti, javna strokovna vodstva ob dnevih odprtih vrat, likovne delavnice, muzejske urice, forumi … In ne nazadnje se lotevamo projekta grajske kavarne. Želimo si, da bi lendavski grad postal mesto za vrhunska likovna doživetja, izobraževanja in sproščena druženja, skratka kraj, kjer bi se ljudje dobro počutili.

Ali na obisk vaših razstav vplivajo imena, ki jih gostite, ali je za to "kriva" tudi druga ponudba v mestu in okolici?
Čeprav Lendava spada med manjše kraje, smo zaradi obmejnega območja intenzivno vpeti v več kulturnih okolij, kar nas še posebej bogati. Mislim, da je naša obmejna lega in multikulturnost kraja naš velik plus. Smo v središču srednjeevropskega prostora med pomembnimi prestolnicami: Zagreb, Budimpešta, Dunaj in Ljubljana. Prav ta vmesni prostor oz. vrzel Galerija-Muzej Lendava uspešno zapolnjuje s svojimi projekti svetovno znanih umetnikov. Ta žanje zanimanje domačih in tujih ljubiteljev umetnosti, ki lahko razen v umetnosti uživajo tudi v raznoliki turistični in kulinarični ponudbi mesta in okolice. Naj samo omenim, da je Lendava svetovna prestolnica bograča in kraj, kjer se z vrha razglednega stolpa sredi lendavskih goric pogled razteza v štiri dežele.

GML je pomemben akter pri pripravi kandidature Lendave za naziv EPK 2025. Kako Lendavčanke in Lendavčani sprejemajo to kandidaturo?
To je kar težko vprašanje, to bi morali vprašati njih. Mislim pa, da so Lendavčanke in Lendavčani ponosni na svoje mesto in prav tako s ponosom in vnemo sprejemajo izzive, ki jih prinaša priprava na kandidaturo. EPK bi mestu in regiji zagotovo dal nove priložnosti, zagon, spodbudo, moči in sredstva za uresničitev gospodarskih in kulturnih projektov

Je oziroma bo mesto pripravljeno ob morebitnem uspehu kandidature za EPK?
Mesto se že intenzivno pripravlja na kandidaturo in vse moči in znanja vlaga za dosego naziva EPK 2025. Zavedamo se, da je pot do tja dolga in strma, a smo entuziasti in prepričani, da s skupnimi močmi, povezani zmoremo tak podvig, ki bi naš kraj zagotovo ponesel na višjo raven in izboljšal kakovost življenja ter utrip v kraju. Ne nazadnje mesto že letos v sklopu festivala Poleti v Lendavo v poletnih mesecih gosti nekaj več kot 170 različnih kulturno-glasbeno-gledaliških dogodkov, ki poživijo mestni vsakdan. Ob tej priložnosti bi rad poudaril, da se pripravlja tudi projekt za nov kulturni center s knjižnico, ki bo nastal na temeljih nekdanje Blagovnice v Lendavi.

Zdi se, da letošnjega festivala Poleti v Lendavo, če ne bi bilo kandidature za EPK, ne bi bilo. Vsaj ne v tako široko zastavljeni kulturni ponudbi, kakršna se letos izvaja. Del te ponudbe je tudi lendavski grad. Nekaj dogodkov je že za nami. Kakšen je bil odziv?
Želimo si, da bi zavod GML odigral pomembno vlogo pri snovanju, sooblikovanju in izvajanju novih kulturnih smernic in vsebin pri oživljanju mesta, ki v veliki meri vpliva na kakovost življenja v lokalni skupnosti. Menim, da je tovrstna bogata kulturna ponudba, ki se izvaja v sklopu festivala, pomemben del priprav in uresničitev zadanih ciljev ob kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture 2025. V mestu se na različnih lokacijah in ustanovah praktično vsak dan odvija kak kulturni dogodek. Med ponudniki programov je tudi Galerija-Muzej Lendava, ki tokrat ponuja širok spekter dogajanj. Kulture že(l)jne razvajamo z različnimi likovnimi in muzejskimi razstavami, s koncerti priznanih glasbenikov na dvorišču lendavskega gradu, z likovnimi delavnicami in mednarodnimi kolonijami, s forumi in predavanji. Ne nazadnje pa tudi s sproščenim druženjem in klepetom v sklopu priložnostne kavarne tako imenovane Chill on the Hill ter drugim dogajanjem. Odziv do zdaj je bil presenetljivo dober, kar pomeni, da si ljudje želijo sprememb. To nas veseli in potrjuje, da smo na dobri poti.

Atelje LindArt je letos prenovljen. V čem je njegova letošnja posebnost?
Projekt Atelje LindArt temeljji na dolgoletni tradiciji organizacije likovnih kolonij in delavnic v Lendavi (45 let Mednarodne likovne kolonije Lendava – odlivanje v bron in 22 let Mednarodne likovne kolonije mladih umetnikov LindArt). Zavod ima bogate izkušnje pri izvedbi tovrstnih projektov in si v prihodnje prizadeva nadgraditi zastavljene cilje. Vsakoletno organiziranje likovnih kolonij nas potrjuje v želji po novih izzivih ter zanimanju za razmere znotraj sodobne umetnosti, kakor tudi o tem, kako se najmlajša generacija sooča z njimi. Letos je zavod GML od Občine Lendava prejel v upravljanje nekdanjo šolo pod lendavskim gradom z namenom, da se za objekt najdejo nove vsebine in programi. Naša ideja ob tem je bila, da se uporabi za rezidenčne ateljeje in delavnice. Ateljeji so tako letos prvič zaživeli v juniju, ko smo začeli likovno delavnico LindArt Junior. Iniciativa zavoda je bila, da spodbudi razvoj ustvarjalnega razmišljanja pri najmlajših. Namen delavnice je iskanje mladih likovnih talentov, spodbujanje in formiranje nove, mlade generacije umetnikov v občini Lendava. Pri projektu so kot mentorji sodelovali likovni pedagogi, umetniki iz okolice Lendave. Učenci so tako imeli priložnost spoznati različne slikarsko-grafične tehnike in likovna dela Marca Chagalla. Pestro likovno dogajanje nadaljujemo z likovno kolonijo LindArt, ki se je začela na začetku julija in bo trajala vse do konca septembra. Letošnji LindArt prinaša povsem prenovljeno vsebinsko zasnovo, ki bo mestu prinesla svojevrstno galerijo kipov v mestnem parku. Letos smo se povezali z likovnimi akademijami iz Ljubljane, Zagreba, Bratislave, Budimpešte in Pécsa in na ta način ustvarili svojevrsten most med omenjenimi ustanovami in jih tako privedli do tesnejšega sodelovanja. Iz vsake akademije smo po priporočilu profesorjev povabili po enega študenta, absolventa kiparstva, ter njegovega mentorja/profesorja pri projektu. Med pomembne cilje projekta sodi promocija umetnika, dela, kraja in aktivnosti, približanje sodobne umetnosti "preprostemu človeku", kakor tudi bogatitev likovne zbirke GML-ja in vizualne podobe mesta. V ta namen smo odprli vrata ateljejev in tako zagotovili mestnemu prebivalstvu kakor tudi obiskovalcem, ki jim je umetnost blizu, dostop in komunikacijo z umetnikom in umetniškim delom. Javnosti predstavljamo, kako nastaja skulptura – od ideje – skice vse do umestitve v javni prostor, obenem pa jih seznanjamo z različnimi kiparskimi materiali in tehnikami. V ta namen vsak četrtek organiziramo večerna družabna srečanja in pogovore z mladimi umetniki in profesorji, ki jih vodijo priznani domači in tuji umetnostni zgodovinarji in kritiki.

Za zaključek: kaj sledi po Marcu Chagallu?
Naslednje leto bomo na lendavskem gradu gostili dve zanimivi razstavi v ciklu Velikani svetovne likovne umetnosti. Prvo v spomladansko-poletni sezoni tj. Hundertwasser in Shoichi Hasegawa, drugo v jesensko-zimskem terminu, tj. Christo. Predstaviti želimo dela, ki v slovenskem prostoru še niso bila predstavljena in bodo zanimiva za naše obiskovalce.

VIR: rtvslo.si