Kulturno ministrstvo opozarja na posledice nameravane poteze občine, ministrstvo za javno upravo pa tudi na kršitve zakonov
Občina Lendava, ki se je potegovala za naslov evropske prestolnice kulture 2025 in se zaradi zavrnitve celo pritožila na Evropsko komisijo zaradi domnevnih nepravilnosti v postopku, ruši samostojnost dveh zavodov, ki sta stebra lendavske kulture. To sta Galerija - Muzej Lendava (GML) in Knjižnica - Kulturni center Lendava (KKCL). Občinska uprava je namreč pripravila osnutek odloka o ustanovitvi novega zavoda, ki bi skrbel ob kulturi še za turizem, razvoj, šport in mlade. Na ta heterogeni zavod s tako različnimi dejavnostmi želi prenesti še dejavnosti, ki jih izvaja Zavod za turizem in razvoj (ZTR) Lendava.
Najgloblji razdor doslej
Namera o združevanju zavodov je sprožila v mandatu zdajšnje lokalne oblasti najgloblji razdor v občini doslej. Ta ni ostal le na ravni političnega odločanja, ampak je načel odnose med občinsko upravo in vodstvi zavodov, ki jih hoče občina spraviti pod skupno streho, ter strokovno in ustvarjalno srenjo. O tem priča razplamtela komunikacija, ki se je namesto za okroglo mizo pred časom začela odvijati v nekaterih lokalnih medijih, s svojimi izjavami in pojasnjevanjem namere o združevanju pa jo je sprožil župan Janez Magyar. Na naša vprašanja, ki so sledila njegovim izjavam, je odgovoril, da predmetna zadeva ni tako daleč, da bi lahko dal natančne informacije.
In kaj smo ga vprašali? Ključni vprašanji sta bili, ali je bila za projekt združevanja opravljena analiza delovanja teh zavodov in kdo jo je izvedel oziroma ali je bila dana utemeljitev za združevanje. Prav tako smo vprašali, ali si je Občina Lendava pridobila mnenje pristojnih ministrstev in na kateri seji bo predvidoma občinski svet razpravljal o osnutku odloka, ki predvideva združevanje. Župana smo še vprašali, kako komentira kritike združevanja zavodov, češ da gre za politični projekt z namenom doseči koncentracijo odločanja s samo enim vodstvom – direktorjem – in enim svetom zavoda.
Halasz: Županove izjave žaljive in neresnične
V pregretem ozračju je občinska uprava pred časom nekaterim medijem sporočila, da je osnutek odloka pripravljen, nadaljnje aktivnosti pa bodo odvisne od mnenj pristojnih institucij. Občina je res ustanoviteljica javnih zavodov in ima tako ustanoviteljske pravice kot tudi dolžnosti, toda argument za njihovo združevanje, da sami ne ustvarjajo oziroma ne pridobivajo omembe vrednih prihodkov iz drugih virov, se je izkazal kot neverodostojen. Z njim pa tudi župan Magyar, ki je namero združitve utemeljeval predvsem z racionalizacijo poslovanja. Albert Halasz, direktor KKCL, je njegove izjave že označil za žaljive in neresnične. Pojasnilo občinske uprave, da je župan navajal samo podatke o prihodkih, ki jih je občini sporočil KKCL sam, je Halasz zavrnil. Poudaril je, da mora knjižnica pri pripravi letnega finančnega in programskega načrta spoštovati pravila, torej da pri tem ne zajema sredstev, ki jih zavod pridobi na razpisih.
Ostali bi brez možnosti prijav na razpise
Na ministrstvu za kulturo pravijo, da jih lendavska občina z namero združevanja zavodov ni seznanila, prav tako ni uradno zaprosila za mnenje. S tem sta jih seznanila direktorja KKCL in GML Albert Halasz in Dubravko Baumgartner. »V zvezi z nameravano združitvijo pojasnjujemo, da združevanje knjižnične dejavnosti splošne knjižnice z drugovrstnimi dejavnostmi v okviru enega pravnega subjekta, skladno z določbami zakona o knjižničarstvu, ni mogoče. V primeru drugačne odločitve opozarjamo na morebitne negativne posledice z vidika državnega sofinanciranja na podlagi zakona o knjižničarstvu, to je sofinanciranje nakupa knjižničnega gradiva in sofinanciranje programa splošne knjižnice za avtohtono narodno skupnost,« so za naš časopis pojasnili pri kulturnem ministrstvu.
Za sofinanciranje nakupa knjižničnega gradiva in za knjižnično dejavnost za potrebe madžarske narodne skupnosti so bila KKCL v letu 2020 odobrena namenska sredstva v višini 50.760 evrov. Sredstva, prejeta od ministrstva za kulturo, pa na letni ravni znašajo okoli 80 tisoč evrov, pove Halasz, kar po njegovem mnenju ni zanemarljiv prihodek. »Z izgubo samostojnosti bi GML izgubila status pooblaščenega muzeja, kar pomeni izgubo 20 do 40 tisoč evrov letno, onemogočene bi bile še prijave na razpise ministrstva za kulturo,« pa poudarja Baumgartner. Zaradi izgubljenega statusa samostojnega pravnega subjekta bi GML ostala tudi brez možnosti prijav na nekatere razpise v Sloveniji in na Madžarskem in s tem izgubila še 30 do 50 tisoč evrov na leto.
Vodstvo GML je svoje pomisleke glede združevanja predstavilo najprej decembra lani na sestanku, ki ga je organizirala občina z vsemi direktorji zavodov, za katere predvidevajo združevanje. Položaj so zaposleni županu pojasnili tudi kasneje na sestanku na lendavskem gradu. Prošnjo, da GML ostane samostojni zavod, so utemeljili s petimi strokovnimi argumenti, med drugim so navedli število obiskovalcev in ugled ter prepoznavnost GML, kar jo postavlja ob bok največjim tovrstnim ustanovam v državi.
vir: vestnik.si
