Občina načrtuje obnovo in rekonstrukcijo lendavskega gradu. Za projekt je že izdelana projektna dokumentacija in pridobljeno kulturnovarstveno soglasje, čakajo pa še na pridobitev sofinancerskih sredstev Ministrstva za kulturo.

Lokacija lendavskega gradu z okolico se je v preteklosti obnavljala predvsem parcialno, brez večjih posegov v samo zgradbo, še manj v okolico in obzidje, večina sanacijskih projektov pa ni bilo dokončanih, so zapisali na Občini Lendava.

Z načrtovanim projektom obnove in rekonstrukcije lendavskega gradu, za katerega je izdelana projektna dokumentacija, je Občina Lendava pristopila k potrebni obnovi in sanaciji, projekt pa prijavila na spomeniško-varstveni projektni razpis Ministrstva za kulturo, da bi pridobila sofinancerska sredstva za obnovo.

Načrtovana obnova obsega sanacijo jugovzhodnega stolpa in izgradnjo razgledne ploščadi z zidovi nad kletjo tega stolpa, obnovo grajskega obzidja na vzhodni in južni strani s sanacijo in dozidavo obzidja, sanacijo dostopnih poti do gradu, meteorne kanalizacije in izvedbo drenaže ter zamenjavo in ureditev odvodnjavanja meteornih vod s strehe.

Občina je za predvidena dela že pridobila potrebno kulturnovarstveno soglasje, k izvedbi investicije, vredne nekaj manj kot 500 tisoč evrov, pa bo pristopila, če bo pridobila sofinancerska sredstva ministrstva, so še zapisali.

vir: pomurec.com

Na podstrešju lendavskega gradu je Galerija-Muzej Lendava odprla razstavo bronastih skulptur, ki so nastala lani in predlani, na 48. in 49. mednarodni likovni koloniji Lendava – odlivanje v bron. Zato so tudi obnovili in uredili del podstrešja, na katerem je že več kot 150 razstavljenih kiparskih del.

Na predlanski 48. mednarodni likovni koloniji so sodelovali kiparji iz Slovenije in Madžarske. V Lendavi so sedaj na ogled dela Ferenca Kiralyja, Arijela Štruklja, Janosa Lipovicsa, Gaborja Bena Poganyja, Attile Rajcsoka in Bele Totha. Janos Lipovics je pri ustvarjanju sodeloval z grško modno oblikovalko Tzo Babaris. Kip hrvaško-madžarskega kiparja Luja Bezeredija je bil odlit posthumno, saj čakovskega umetnika že od leta 1979 ni več med nami.
Tudi lani so na likovni koloniji ustvarjali umetniki iz Slovenije in Madžarske, in sicer Polona Demšar, Ferenc Kiraly, Janos Lipovics, Attila Rajcsok, Damjan Komel in Boštjan Kavčič. Obe leti je na likovni koloniji sodeloval tudi cizelir Laszlo Gere. Umetniški vodja je bil direktor Galerije-Muzeja Lendava Dubravko Baumgartner, organizacijski vodja pa Franc Gerič, prejšnji direktor Galerije-Muzeja Lendava, ki je bil pred 17 leti tudi pobudnik za organizacijo mednarodne likovne kolonije za odlivanje v bron, za kar so kupili tudi vso potrebno opremo.
Letos bo že jubilejna petdeseta likovna kolonija, je napovedal Dubravko Baumgartner. »Ta jubilej je pomemben tudi v državnem merilu, saj gre za eno najstarejših umetniških kolonij v Sloveniji, ki deluje nenehno od ustanovitve do danes. Lendavska likovna kolonija se od drugih slovenski likovnih kolonij, ki jih organizirajo že pol stoletja, vidno razlikuje po izredno širokem naboru umetniških panog in znotraj teh tudi tehnik – ter po odprtosti za nenehne spremembe,« meni. Prvič so jo organizirali leta 1973, ko so sodelovali le slikarji.
Ni pa bilo treba dolgo čakati, da so vzniknile tudi druge zvrsti, dodaja kustos in umetnostni zgodovinar v Galeriji-Muzeju Lendava Atilla Pisnjak. »Leta 1975 se je najprej pojavila intarzija, nato leta 1977 še mala plastika in relief ter grafika. Popolna odprtost do materialov in umetniških panog je privedla do tega, da je bila likovna kolonija leta 1981 posvečena izključno javnemu kiparstvu. Tudi kolonije v letih 1985, 1993 in 2002 so potekale v podobnem duhu,« razložil. Največjo spremembo je prineslo leto 2005, tega leta je bil namreč prvi simpozij vlivanja brona, ki od takrat tudi zaznamuje likovno kolonijo. Simpozij vlivanja brona je zanimiv in izstopa od drugih likovnih kolonij zaradi same tehnike, saj je postopek precizijskega litja oziroma litja s postopkom izgubljenega voska, zelo atraktiven in poseben, hkrati pa tudi težak in zapleten.

vir: vestnik.si