Podrobnosti
Kategorija: Novice

Konzervatorij za glasbo in balet Ljubljana je razglasil prejemnike Škerjančevih nagrad, priznanj in diplom za leto 2020. Med prejemniki je tudi sopranistka Pia Novak iz Lendave.

Novakova je dijakinja tretjega letnika programa umetniške gimnazije, smer petje v razredu prof. Tatjane Vasle, Škerjančevo nagrado pa je prejela za izjemne študijske uspehe in zasluge pri umetniškem uveljavljanju šole.

Njeni glasbeni začetki segajo v Glasbeno šolo Lendava, kjer je najprej igrala kitaro, pozneje še klavir. Med letoma 2016 in 2018 se je učila petja v zasebni glasbeni šoli prof. Nini Dominko, se udeleževala številnih mednarodnih tekmovanj in osvajala zlata priznanja. Pri 15. letih, leta 2018, je v lendavski sinagogi organizirala svoj prvi samostojni recital. "Pia s svojim lepim glasom in muzikalnostjo, s pridnostjo in predanostjo petju uspešno koncertira in dosega izjemne dosežke na tekmovanjih doma in v tujini," poudarjajo na konzervatoriju.

Izpostavili so koncert samospevov Miroslava Vilharja v organizaciji Društva slovenskih pevskih pedagogov v Postojni, 3. koncert šolskega abonmaja Glasbene šole Murska Sobota – koncert pevcev iz razreda Tatjane Vasle s Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, gostovanje pevcev na Glasbeni šoli Škofja Loka, koncert nagrajencev Društva slovenskih pevskih pedagogov v Slovenski filharmoniji, koncert Pevski obeti in pričakovanja v organizaciji Glasbene matice Ljubljana, nastop na prireditvi ob dnevu državnosti v Gledališki in koncertni dvorani Lendava, dobrodelni koncert za humanitarno medicinsko odpravo Glas Nangomi Zambija 2019 v Palači Kazina v Ljubljani in dobrodelno prireditev Lions kluba Lendava.

Nastopila je tudi v Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet Ljubljana v vlogi prvega dečka v Mozartovi operi Čarobna piščal. Na dveh avdicijah je bila izbrana za glavno vlogo Gerde v operi Snežna kraljica Mathewa Kinga, v koprodukciji Glasbene matice Ljubljana in Slovenskega komornega glasbenega gledališča. V začetku preteklega leta je imela v sklopu cikla Dobimo se na Magistratu samostojni koncert, oktobra lani pa na povabilo RTV Slovenija posnela del Beethovnove skladbe Gegenliebe. To je bila tudi glasbena podlaga dokumentarno-igranega glasbenega filma o Beethovnu.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Po Romeu Vargi je lani po zapletih glede imenovanja novega direktorja Zavoda za turizem in razvoj Lendava vršilec dolžnosti postal Rok Petje, kateremu pa se enoletni mandat izteka. Na razpis za direktorja sta se prijavila dva kandidata.
Na razpis, ki se je iztekel 29. januarja, sta prispeli dve popolni vlogi, in sicer se bosta za mesto direktorja potegovala Martina Bukovec in Matej Vučko, kar nam je potrdil predsednik sveta zavoda Igor Kolenko. Bukovčeva je zaposlena v zavodu in je za direktorsko mesto že kandidirala leta 2016, a takrat ni izpolnjevala kriterija glede delovnih izkušenj, zato je štiriletni mandat dobil Romeo Varga.

Slednji se je za nov mandat potegoval tudi lani, a je svet zavoda pozitivno mnenje podal Jožefu Horvathu, toda zataknilo se je v občinskem svetu, ki ga na tajnem glasovanju ni podprl. Ker je Zavod za turizem in razvoj Lendava bil takorekoč brez direktorja, je za eno leto vršilec dolžnosti postal Rok Petje.

Novega direktorja bodo potrjevali prihodnji teden
Poleg Bukovčeve, ki trenutno v zavodu zaseda delovno mesto samostojne strokovne sodelavke, in ima bogate izkušnje s področja turizma, se bo za direktorsko funkcijo tokrat potegoval še Matej Vučko. Slednji je  trenutno zaposlen pri podjetju Ferdinand Posedi v Murski Soboti, več let pa je tudi vodil turistično agencijo Intelekta.

Svet zavoda bo kandidata obravnaval prihodnji četrtek, ko bo tudi znano, ali izpolnjujeta razpisne pogoje. Za štiriletni mandat direktorja je potrebna visokošolska izobrazba 2. stopnje, pet let delovnih izkušenj, znanje madžarščine in angleščine ter računalniške veščine. Predviden začetek dela direktorja zavoda je najkasneje 12.5.2021, v primeru, da ne bi bilo prijavljenih kandidatov, pa bi lahko Rok Petje ostal vršilec dolžnosti, a le po predlogu lendavske občine in potrditvi sveta zavoda.

vir: sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V pripravi je tudi gradnja dveh prizidkov pri ZD Lendava, za katero zdaj dokončujejo projekte, gradbeno dovoljenje pa naj bi pridobili v prvi polovici maja. Gre za naložbo Občine Lendava v višini 1,3 milijona evrov, s tem da lokalna skupnost pričakuje poziv ministrstva za zdravje, da odda vlogo za sofinanciranje.

Večji prizidek bo velik 1200 kvadratnih metrov s prostori v kleti, pritličju in nadstropju, manjši pa 72 kvadratnih metrov. S tem bo zdravstveni dom dobil štiri splošne ambulante in dve referenčni, prostore za dejavnost ginekologije, dodatne za zobozdravstvo in za center za krepitev zdravja. Z dodatnimi prostori bo vsaj delno rešen velik problem pomanjkanja ustreznih prostorov. Zadnji objekt, ki so ga prizidali stavbi zdravstvenega doma, zgrajeni leta 1974, je bil prizidek za dejavnost nujne medicinske pomoči. Uporabljajo ga od leta 2012.

V novih objektih pa ne bo prostora za osnovno fizioterapevtsko dejavnost, za katero je zdravstveni dom pridobil koncesijo, potem ko se ni več izvajala v Termah Lendava. Lendavska občina se je namreč kljub drugačnim napovedim na začetku odločila, da bodo tej dejavnosti začasno namenili prostor v centru za zaščito in reševanje. Razlog je, pravijo na občini, da bodo prostore v prizidku zasedle druge dejavnosti, dejavnost fizioterapije pa bo obogatila ponudbo večnamenske športne dvorane, kamor tudi vsebinsko bolj sodi.
Občina večnamensko dvorano šele načrtuje, s tem projektom pa se bo potegovala za sredstva, namenjena okrevanju po epidemiji. Postavili naj bi jo na območju med trgovskim centrom in srednjo šolo.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Dravske elektrarne Maribor (DEM) skupaj s Petrolom in lendavsko Nafto načrtujejo inovativen pilotni projekt izrabe geotermalne energije na opuščenih plinsko-naftnih vrtinah. Z občino Lendavo so pred tednom dni podpisali pismo o nameri za vzpostavitev pilotne geotermalne elektrarne. Projekt bo sicer prva aplikacija slovenskega patenta.

Kot so sporočili iz mariborskega elektroenergetskega podjetja, ki je del Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), lahko projekt predstavlja pomemben mejnik za izrabo geotermalne energije na opuščenih plinsko-naftnih vrtinah v Sloveniji in po svetu.

V podjetju so prepričani, da ima geotermalna energija zaradi svoje zanesljivost in stalnosti med obnovljivimi viri energije ogromen potencial, saj je v nasprotju z vetrno in sončno energijo stalno dostopna vse dni v letu. Številne prednosti ima seveda, poudarjajo, tudi pred tradicionalnimi viri energije, ki temeljijo na fosilnih gorivih, največja pa je, da je čista in varna za okolje, saj ne proizvaja škodljivih emisij.

Med prednostmi geotermalnih elektrarn so tudi, da vzamejo malo prostora, saj so zgrajene neposredno na viru energije, prav tako so zelo zanesljive, saj proizvodnja ni odvisna od vremenskih vplivov. Ob tem se geotermalno energijo lahko uporablja tako za ogrevanje kot za hlajenje, pa tudi za proizvodnjo električne energije.

Za slednjo so potrebni ustrezni temperaturni viri, med drugim so primerne tektonsko aktivne regije, kjer se pogosto nahajajo tudi opuščene plinske vrtnine. Teh je po svetu več kot deset milijonov, v Sloveniji pa vsaj 15.

Zaradi omenjenega partnerji pripravljajo pilotni projekt proizvodnje električne energije v vrtini v Prekmurju. V sklopu raziskovalno-aplikativnega projekta bodo praktično preskusili povsem nov način proizvodnje elektrike z geotermalno gravitacijsko toplotno cevjo, ki je plod slovenskega znanja.

Projekt načrtujejo v Čentibi v občini Lendava, in to na že obstoječi, vendar neproduktivni vrtini. Z geotermalno gravitacijsko toplotno cevjo bodo pri globinah večjih od dveh kilometrov pridobili zadostni toplotni tok za proizvodnjo električne energije.

V sklopu projekta načrtujejo izgradnjo manjše pilotne elektrarne v vrtini globine približno treh kilometrov. V primeru ugodnih rezultatov bodo lahko enak koncept uporabili na ostalih opuščenih vrtinah v Sloveniji in tujini. Projekt zato pomeni pomemben mejnik za razvoj geotermalne energije in prispevek k zmanjševanju onesnaževanja iz opuščenih vrtin po svetu.

Kot je povedal generalni direktor HSE Viktor Vračar, je njihova skupina že zdaj največji proizvajalec električne energije, s 87-odstotnim deležem pa tudi največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov. Ker so ti po njegovem prihodnost, začenjajo investicijski ciklus gradnje sončnih elektrarn.

Večji sončni elektrarni letos postavljajo na lokacijah Prapretno in Zlatoličje, stekli so postopki pridobivanja dovoljenj za izgradnjo prvih treh hidroelektrarn na srednji Savi, Vračar pa verjame, da bo tudi projekt izrabe geotermalne energije prerasel v uspešno novo naložbo.

Po besedah direktorja DEM Andreja Tumpeja gre pri projektu za tržno nišo v svetovnem merilu, koncept izrabe geotermalne energije pa je patentiran in dan v izključno uporabo njihovi družbi. "Pilotni projekt bo prva aplikacija slovenskega patenta. Izvedba, ki za partnerje predstavlja novo stopnico na poti razvoja in prehoda v nizkoogljično družbo, pa je dodana vrednost tako za lokalno skupnost, kot za celotno Slovenijo," je dodal Tumpej.

Kot je povedal član uprave Petrola Jože Bajuk, Sloveniji inovativni pristopi k reševanju energetskih izzivov niso neznanka, saj premore veliko znanja in praktičnih izkušenj. Projekti, kot je ta, imajo velik potencial za doseganje ciljev na poti v nizkoogljično energetsko družbo, kar je ena glavnih strateških prioritet največje slovenske naftne družbe.

Direktorico Nafte Vereno Zidar pa veseli, da so obudili nekaj let staro idejo, s katero bodo lahko izkoristil lokalne danosti za uporabo zelene energije ter vplivali na razvoj družbe in občine Lendava.

vir sta

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na območju lendavske občine odkrili manjša naselja z zemljankami ali polzemljankami

Pred gradnjo 80,5 kilometra dolgega daljnovoda Cirkovce–Pince, ki bo potekal skozi občine Kidričevo, Videm, Markovci, Gorišnica, Ormož, Ljutomer, Beltinci, Črenšovci, Velika Polana in Lendava, so svoje delo opravili arheologi. Zavod za varstvo kulturne dediščine je določil 31 lokacij za arheološke raziskave vzdolž trase, za to pa je bilo namenjenih 1,6 milijona evrov. Raziskave so potekale v več fazah. Sprva so bila stojna mesta daljnovodnih stebrov raziskana površinsko, tam, kjer je bilo odkrito človeško delovanje v arheoloških obdobjih, pa so opravili še zaščitna izkopavanja. Arheološka izkopavanja so potekala na območju občin Lendava, Ljutomer in Ormož, strokovnjaki pa so naleteli na nekaj zanimivih najdb iz različnih obdobij.

Izkopavanja so potekala novembra in decembra lani, izdelana pa so že prva poročila. Na lendavskem koncu so raziskavo opravili v Dolini pri Lendavi, na arheološkem območju Trnovc, ter v Pincah, v prazgodovinski naselbini Pod Grunti. Raziskavo sta izvedla arheologa Primož Predan in Grega Čakš, strokovni nadzor pa je opravil Andrej Magdič, višji konservator mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Arheologi so na 4800 kvadratnih metrih odkrili manjša naselja z več bivanjskimi objekti v obliki zemljank ali polzemljank, manjšimi enostavnejšimi objekti, kurišči, vodnjakom ter jarki.

Iz prvega poročila izhaja, da so bili objekti zgrajeni iz lesa, za izolacijo pa sta bila uporabljena glina in trs. Arheologi sklepajo, da je bila celotna površina raziskovanja v preteklosti naseljena. »Gradivo, ki smo ga odkrili, je moč uvrstiti v različna obdobja, vendar glavnina najdb sodi v rimsko dobo z vplivom prazgodovinskega obdobja ter v latensko obdobje,« so zapisali. V rimsko obdobje so umestili objekte, grajene v stojkasti tehniki. Stojke so manjše jame za kole, na vsakem od treh raziskovanih krajev pa so jih našteli čez sto. Raziskovalci so v poročilu posebej omenili tudi dva jarka, ki sta potekala v smeri severozahod–jugovzhod, vsebovala pa sta gradbeni material iz rimskega obdobja. »Oba jarka bi opredelili kot vodni koriti, ki sta ločili močvirnato območje na severu od nekoliko bolj suhega dela terena, ki je bilo na jugu.«
Trenutno poteka obdelava najdb, strokovno poročilo pa naj bi bilo končano do izteka tega leta.

Izredna tehnična dediščina
Na zanimivo odkritje so naleteli v naselju Stanovno v Občini Ormož. Na lokaciji izkopavanj so odkrili del obsežne rimskodobne peči, zato so območje izkopa razširili in zajeli celoten tloris peči. Ta je velika približno štiri krat osem metrov. »Ostanki peči ležijo tik pod ornico, zato je bil njen zgornji del v preteklosti uničen. Ohranjeni so predvsem kurilni kanali v spodnjem delu peči, po katerih so peč segrevali, tako da so se vroči plini prek rešeta dvigovali v notranjost peči,« so pojasnili raziskovalci. Odkritje peči je po njihovem mnenju pomembno predvsem z vidika civilizacijskega razvoja v času rimskega cesarstva. »Peč priča o izrednem tehničnem znanju rimskodobnih prebivalcev, kakršnega po propadu rimske države v 5. stoletju v našem prostoru ni bilo več mogoče zaslediti vse do industrijske revolucije v 19. stoletju. Peč torej pomeni izredno tehnično dediščino,« so še zapisali.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na 19. mednarodni likovni koloniji je ustvarjalo deset umetnikov, vsak pa je v enem tednu ustvaril dve kompoziciji. Te bi morale biti za splošno javnost predstavljene na razstavi že lani novembra, vendar jo organizatorji zaradi epidemioloških razmer niso mogli organizirati. Odločili so se, da bodo dela sedmih slikarjev in treh kiparjev predstavili v spletni razstavi, predstavitev umetnikov in njihovih del pa vodi kustos in umetnostni zgodovinar Atilla Pisnjak.

https://www.facebook.com/watch/?v=170579037779038

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na včeraj odigrani prijateljski tekmi, v madžarskem Zalaegerszegu, sta se moštvi ZTE in NK Nafta 1903, razšli z neodločenim rezultatom 2:2.

Domači so povedli v 3. minuti iz enajstmetrovke, gostje iz Lendave so z zadetkoma Stjepana Oštreka, najprej v 75. minuti izenačili, potem pa v 85. minuti celo povedli. Madžarom je ob koncu srečanja uspelo izenačiti, tako da se je tekma končala brez zmagovalca.

ZTE _ NK Nafta 1903 2:2

sportni-portal.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Teden pisanja z roko je letos potekal od 18. do 22. januarja 2021. To je bila lepa priložnost, da so bili vsaj enkrat na leto učenci, dijaki in odrasle osebe v društvih in drugod, pozorni na pomen pisanja z roko, pravijo v ZKD Lendava.

Osrednja tema Tedna 2021 je bila Pišem pismo prijatelju. Tema je bila široka in je tako dopuščala veliko možnosti za prilaganje in ustvarjalnost. Prijatelju lahko pišemo doma ali v šoli, napišemo lahko čestitko, izbrani prijatelj, ki mu pismo pišemo pa je lahko sošolec, mama, babica, brat, prodajalka, pismonoša … torej vsakdo, ki ga imamo za prijatelja.

ZKD Lendava je vsem kulturnim in drugim društvom, šolam in ustanovam na območju UE Lendava poslala vabilo k sodelovanju. Nekatere šole in ustanove so poslale svoje prispevke v Ljubljano, ostali pa na ZKD Lendava.

V društvu si želijo, da bi se ta akcija nadaljevala tudi v prihodnje.

vir Pomurec.com / Foto: ZKD Lendava

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Pred natanko letom dni, se je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor udeležil komemoracije ob 75. obletnici osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz – Birkenau. Tako kot ob 70. obletnici je tudi lani v uradno delegacijo Republike Slovenije povabil nekatere preživele slovenske interniranke taborišč smrti.

Danes, na mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta pa je položil venec k spomeniku žrtvam nacifašističnega nasilja na judovskem pokopališču v Dolgi vasi v Lendavi.

V Sloveniji je bila v času druge svetovne vojne judovska skupnost najštevilčnejša prav na območju Lendave in Murske Sobote, vendar je zaradi holokavsta tako rekoč izginila. Pokopališče v Dolgi vasi pri Lendavi je največje judovsko pokopališče v Sloveniji, ki je ostalo neokrnjeno. Ta edinstven spomenik judovski kulturi na tem območju je danes spomeniško zaščiten.

Boris Hajdinjak, direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor opomni, da po vseh teh letih še vedno nimamo točke spomina ne samo na Lendavske Jude, temveč tudi na vse Slovenske žrtve iz taborišča Aufschwitz.

Predsednik RS Borut Pahor je v svojem nagovoru dejal, da opaža in obenem opozarja na porast sovražnega govora, nestrpnosti ter hujskanje k nasilju.

Minuli teden je predsednik Pahor v Centru starejših Murska Sobota obiskal gospo Eriko Fürst, edino še živečo Judinjo iz Prekmurja, katera je bila internirana v taborišču Auschwitz, se je s predsednikom Pahorjem v zadnjih letih udeležila številnih spominskih slovesnosti, nazadnje ji je predsednik Pahor januarja lani na posebni slovesnosti v lendavski sinagogi vročil spominsko medaljo, ki so jo prejeli vsi preživeli taboriščniki nacističnega taborišča Auschwitz.

vir: vfokusu.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V spomin na žrtve holokavsta in na lendavske Jude je ZKD Lendava v ponedeljek, 25. januarja 2021, položila kamen na spomenik Judom, pokopanim na Židovskem pokopališču v Dolgi vasi.

Na slovesnosti je sodelovala tudi predsednica Kulturnega društva Lendava, Tatjana Bogdan in delavci ZKD Lendava.

Danes zaznamujemo svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. 27. januarja 1945 je Rdeča armada osvobodila nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau. Osrednja slovesnost pod okriljem Združenih narodov bo potekala virtualno.

Generalni sekretar ZN Antonio Gutteres se bo skupaj z generalno direktorico Unesca Audrey Azoulay in nemško kanclerko Angelo Merkel danes na virtualni slovesnosti poklonil žrtvam nacističnega pregona. Dogodek bo med drugim posvečenem izzivom, ki jih predstavljajo zanikovalci holokavsta. Žrtev holokavsta se spominjamo tudi v Sloveniji. Predsednik republike Borut Pahor bo položil venec k spomeniku žrtvam nacifašističnega nasilja na judovskem pokopališču v Dolgi vasi, že v torek so v imenu predsednika vlade Janeza Janše spominski venec položili na judovskem pokopališču v Ljubljani. Predsednik republike je medtem že v petek v Centru starejših v Murski Soboti obiskal Eriko Fürst, edino še živečo Judinjo iz Prekmurja, ki je bila interniranka v Auschwitzu.

Na žrtve bo danes spomnil tudi predsednik državnega zbora Igor Zorčič, ki bo imel nagovor ob začetku nadaljevanja redne seje DZ. Judovski kulturni center Ljubljana bo organiziral virtualno tradicionalno branje imen slovenskih žrtev holokavsta, predsednik Judovske skupnosti Slovenije Boris Čerin in rabin Judovske skupnosti Slovenije Ariel Haddad pa bosta položila venec na judovskem pokopališču na Žalah.

vir: pomurec.com / vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Madžarski kupec Term Lendava Comitatus - Energia je v družbo vložil dva milijona evrov. Dokapitalizacijo v obliki finančnega vložka je izvedel sredi novembra na podlagi spremembe družbeniške pogodbe, murskosoboško okrožno sodišče pa je sklep o tem vpisalo v sodni register zadnji dan leta 2020.

Osnovni kapital družbe Terme Lendava zdaj znaša dobrih devet milijonov evrov, razdeljen pa je v tri poslovne deleže, dva milijona evrov znaša poslovni delež po omenjeni finančni dokapitalizaciji, na dobrih sedem milijonov evrov je ovrednoteno preneseno premoženje po nakupu, tretji poslovni delež pa je minimalni ustanovni kapital družbe v višini 7500 evrov.
Spomnimo, da je bila pogodba o nakupu Term Lendava med družbo Sava Turizem in madžarskim kupcem, družbo Comitatus - Energia, sklenjena oktobra 2018, kupnina naj bi znašala blizu devet milijonov evrov, Sava Turizem pa je upravljanje turističnega kompleksa na novega kupca prenesla julija 2020.
Po uspešni poletni turistični sezoni, na katero je vplivalo tudi plačilo s turističnimi boni, se je sredi oktobra, torej kmalu po finančni okrepitvi družbe, začela napovedana obnova objektov, najprej nekdanjega hotela Lipa. Izvajalec gradbenih del, podjetje DAF, je konec decembra dokončal obnovo fasade, obnavljali so tudi hotelske sobe.

Največji obnovitveni zalogaj naj bi bila obnova kotlovnice, ki se še ni začela, hkrati s tem naj bi obnovili ter spremenili zdajšnjo avlo hotela. Doslej izvedena obnovitvena dela po mnenju poznavalcev še ne pomenijo vložka, ki so ga lastniki napovedovali avgusta lani in naj bi znašal pet milijonov evrov.
O nakupu in obnovi turističnega kompleksa v Lendavi so nedavno poročali tudi nekateri madžarski mediji, posel pa postavili v okvir ustanovitve fundacije za ohranjanje stavbne, kulturne in zgodovinske dediščine, pomembne za madžarsko zgodovino in tradicijo v srednji Evropi. Ustanovitev fundacije za ohranjanje čezmejne dediščine je junija lani predlagal podpredsednik vlade Zsolt Semjen, v parlamentu pa je predlog predstavil minister za zunanje zadeve in trgovino Peter Szijjarto. Zakon o ustanovitvi omenjene fundacije je bil sprejet 16. julija 2020, nanjo pa je bilo preneseno premoženje dveh družb, Manevi, katere osnovna dejavnost je poslovno svetovanje, ter Comitatus -Energie. Madžarski novinarji se seveda sprašujejo, zakaj se je v fundaciji znašlo tudi premoženje lendavskega zdravilišča, če to nima kulturne vrednosti in ni povezano z madžarsko tradicijo ter s cilji ustanovitve fundacije, navedenimi v obrazložitvi zakona.
Spremembo družbeniške pogodbe z dokapitalizacijo Term Lendava je v notarski pisarni v Lendavi izpeljal Denes Kovari, zastopnik družbe Comitatus - Energia, a po navedbah nekaterih madžarskih medijev tudi izvršni direktor v družbi Manevi.

Vir: vetstnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Gradnjo daljnovoda Cirkovce–Pince spremljajo tudi arheološke raziskave, ki potekajo na 31 lokacijah vzdolž celotne trase. Ostanke arheoloških izkopanin so našli tudi pri naselju Pince, kjer so potekala izkopavanja na treh lokacijah, najdene izkopanine pa spadajo v več časovnih obdobij, od prazgodovine naprej.

Glavnina najdb sodi v rimskodobni čas

Dela so konec prejšnjega leta potekala na območju občin Ormož, Ljutomer in Lendava (Pince), kjer so arheologi v sklopu raziskav odkrili nekaj zanimivih struktur in keramičnih izdelkov.

Arheologi so na območju lendavske občine odkrili manjša naselja z več bivanjskimi objekti v obliki zemljank ali polzemljank ter manjše enostavnejše objekte, kurišča, vodnjak in jarke. Vsi ti objekti so bili narejeni iz lesa, za izolacijo pa so uporabili glino in trs. »Gradivo, ki smo ga odkrili, je moč opredeliti v različna obdobja, vendar glavnina najdb sodi v rimskodobni čas z vplivom iz prazgodovinskega obdobja ter v latensko obdobje,« so zapisali v poročilu o arheološkem delu v občini Lendava.

Arheološkega raziskave vodita Grega Čakš in Primož Predan iz podjetja PJP d.o.o.. Izkopavanja so potekala med 26. novembrom in 18. decembrom, trenutno pa poteka obdelava najdb. Strokovno poročilo bodo pripravili do konca tega leta, prvo poročilo raziskave pa je dostopno na spletni strani občine Lendava.

V sklopu projekta izgradnje daljnovoda bodo za arheološke raziskave na celotni trasi namenili 1,6 milijona evrov. Same raziskave ne bodo vplivale na potek gradnje, saj je terminski plan izvedbe arheoloških del usklajen z gradbenimi deli, sporočajo iz družbe ELES. Namenoma so dela predvideli tako, da se na lokaciji najprej začnejo arheološke raziskave, po njihovem zaključku pa takoj sledijo gradbena dela, navaja lendavska občina.

Stalna arheološka razstava na Lendavskem gradu

V Galeriji-Muzej Lendava sicer pravkar pripravljajo stalno postavitev na temo arheoloških izkopavanj na območju občine Lendava, ki bo prikazala zgodovino kraja in arheoloških raziskav na tem območju. Razstava bo na ogled, ko bodo epidemiološke razmere dopuščale odprtje muzejev in galerij, so še sporočili iz občine.

vir: pomurec.com