Dravske elektrarne Maribor (DEM) skupaj s Petrolom in lendavsko Nafto načrtujejo inovativen pilotni projekt izrabe geotermalne energije na opuščenih plinsko-naftnih vrtinah. Z občino Lendavo so pred tednom dni podpisali pismo o nameri za vzpostavitev pilotne geotermalne elektrarne. Projekt bo sicer prva aplikacija slovenskega patenta.

Kot so sporočili iz mariborskega elektroenergetskega podjetja, ki je del Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), lahko projekt predstavlja pomemben mejnik za izrabo geotermalne energije na opuščenih plinsko-naftnih vrtinah v Sloveniji in po svetu.

V podjetju so prepričani, da ima geotermalna energija zaradi svoje zanesljivost in stalnosti med obnovljivimi viri energije ogromen potencial, saj je v nasprotju z vetrno in sončno energijo stalno dostopna vse dni v letu. Številne prednosti ima seveda, poudarjajo, tudi pred tradicionalnimi viri energije, ki temeljijo na fosilnih gorivih, največja pa je, da je čista in varna za okolje, saj ne proizvaja škodljivih emisij.

Med prednostmi geotermalnih elektrarn so tudi, da vzamejo malo prostora, saj so zgrajene neposredno na viru energije, prav tako so zelo zanesljive, saj proizvodnja ni odvisna od vremenskih vplivov. Ob tem se geotermalno energijo lahko uporablja tako za ogrevanje kot za hlajenje, pa tudi za proizvodnjo električne energije.

Za slednjo so potrebni ustrezni temperaturni viri, med drugim so primerne tektonsko aktivne regije, kjer se pogosto nahajajo tudi opuščene plinske vrtnine. Teh je po svetu več kot deset milijonov, v Sloveniji pa vsaj 15.

Zaradi omenjenega partnerji pripravljajo pilotni projekt proizvodnje električne energije v vrtini v Prekmurju. V sklopu raziskovalno-aplikativnega projekta bodo praktično preskusili povsem nov način proizvodnje elektrike z geotermalno gravitacijsko toplotno cevjo, ki je plod slovenskega znanja.

Projekt načrtujejo v Čentibi v občini Lendava, in to na že obstoječi, vendar neproduktivni vrtini. Z geotermalno gravitacijsko toplotno cevjo bodo pri globinah večjih od dveh kilometrov pridobili zadostni toplotni tok za proizvodnjo električne energije.

V sklopu projekta načrtujejo izgradnjo manjše pilotne elektrarne v vrtini globine približno treh kilometrov. V primeru ugodnih rezultatov bodo lahko enak koncept uporabili na ostalih opuščenih vrtinah v Sloveniji in tujini. Projekt zato pomeni pomemben mejnik za razvoj geotermalne energije in prispevek k zmanjševanju onesnaževanja iz opuščenih vrtin po svetu.

Kot je povedal generalni direktor HSE Viktor Vračar, je njihova skupina že zdaj največji proizvajalec električne energije, s 87-odstotnim deležem pa tudi največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov. Ker so ti po njegovem prihodnost, začenjajo investicijski ciklus gradnje sončnih elektrarn.

Večji sončni elektrarni letos postavljajo na lokacijah Prapretno in Zlatoličje, stekli so postopki pridobivanja dovoljenj za izgradnjo prvih treh hidroelektrarn na srednji Savi, Vračar pa verjame, da bo tudi projekt izrabe geotermalne energije prerasel v uspešno novo naložbo.

Po besedah direktorja DEM Andreja Tumpeja gre pri projektu za tržno nišo v svetovnem merilu, koncept izrabe geotermalne energije pa je patentiran in dan v izključno uporabo njihovi družbi. "Pilotni projekt bo prva aplikacija slovenskega patenta. Izvedba, ki za partnerje predstavlja novo stopnico na poti razvoja in prehoda v nizkoogljično družbo, pa je dodana vrednost tako za lokalno skupnost, kot za celotno Slovenijo," je dodal Tumpej.

Kot je povedal član uprave Petrola Jože Bajuk, Sloveniji inovativni pristopi k reševanju energetskih izzivov niso neznanka, saj premore veliko znanja in praktičnih izkušenj. Projekti, kot je ta, imajo velik potencial za doseganje ciljev na poti v nizkoogljično energetsko družbo, kar je ena glavnih strateških prioritet največje slovenske naftne družbe.

Direktorico Nafte Vereno Zidar pa veseli, da so obudili nekaj let staro idejo, s katero bodo lahko izkoristil lokalne danosti za uporabo zelene energije ter vplivali na razvoj družbe in občine Lendava.

vir sta