Gradnjo daljnovoda Cirkovce–Pince spremljajo tudi arheološke raziskave, ki potekajo na 31 lokacijah vzdolž celotne trase. Ostanke arheoloških izkopanin so našli tudi pri naselju Pince, kjer so potekala izkopavanja na treh lokacijah, najdene izkopanine pa spadajo v več časovnih obdobij, od prazgodovine naprej.

Glavnina najdb sodi v rimskodobni čas

Dela so konec prejšnjega leta potekala na območju občin Ormož, Ljutomer in Lendava (Pince), kjer so arheologi v sklopu raziskav odkrili nekaj zanimivih struktur in keramičnih izdelkov.

Arheologi so na območju lendavske občine odkrili manjša naselja z več bivanjskimi objekti v obliki zemljank ali polzemljank ter manjše enostavnejše objekte, kurišča, vodnjak in jarke. Vsi ti objekti so bili narejeni iz lesa, za izolacijo pa so uporabili glino in trs. »Gradivo, ki smo ga odkrili, je moč opredeliti v različna obdobja, vendar glavnina najdb sodi v rimskodobni čas z vplivom iz prazgodovinskega obdobja ter v latensko obdobje,« so zapisali v poročilu o arheološkem delu v občini Lendava.

Arheološkega raziskave vodita Grega Čakš in Primož Predan iz podjetja PJP d.o.o.. Izkopavanja so potekala med 26. novembrom in 18. decembrom, trenutno pa poteka obdelava najdb. Strokovno poročilo bodo pripravili do konca tega leta, prvo poročilo raziskave pa je dostopno na spletni strani občine Lendava.

V sklopu projekta izgradnje daljnovoda bodo za arheološke raziskave na celotni trasi namenili 1,6 milijona evrov. Same raziskave ne bodo vplivale na potek gradnje, saj je terminski plan izvedbe arheoloških del usklajen z gradbenimi deli, sporočajo iz družbe ELES. Namenoma so dela predvideli tako, da se na lokaciji najprej začnejo arheološke raziskave, po njihovem zaključku pa takoj sledijo gradbena dela, navaja lendavska občina.

Stalna arheološka razstava na Lendavskem gradu

V Galeriji-Muzej Lendava sicer pravkar pripravljajo stalno postavitev na temo arheoloških izkopavanj na območju občine Lendava, ki bo prikazala zgodovino kraja in arheoloških raziskav na tem območju. Razstava bo na ogled, ko bodo epidemiološke razmere dopuščale odprtje muzejev in galerij, so še sporočili iz občine.

vir: pomurec.com

Okrog šestdeset pohodnikov se je v soboto nekaj po šesti uri zjutraj podalo z železniške postaje na Hodošu do Pinc.

Ideja o tovrstnem pohodu se je pred petimi leti utrnila Borisu Abrahamu s Hodoša, ki je skupaj z ženo prehodil to najdaljšo razdaljo v Pomurju na narodnostno mešanem območju. Ker sta želela, da bi to dogodivščino doživeli tudi drugi, so naslednje leto pohod izvedli v organizirani obliki za več ljudi, leta 2018 pa se jima je pri organizacija pridružilo tudi Turistično društvo Palinka iz Čentibe.

"Ideja se je izkazala za dobro, saj se nam je v naslednjih letih vedno znova pridružilo okrog štirideset pohodnikov, nekateri so se vrnili tudi letos. Tokrat imamo rekordno število, prijavljenih je namreč čez šestdeset udeležencev," je pojasnil Abraham.

Na 47 kilometrov dolgo pot se je s Hodoša podalo staro in mlado, prehodili pa so Krplivnik, Domanjševce, Središče, Prosenjakovce, Čikečko vas, šli mimo Bukovniškega jezera do Dobrovnika in naprej do Kamovec ter Genterovec, od tam pa skozi Mostje, Dolgo vas, Lendavo, Čentibo in Dolino pri Lendavi do Pinc, kamor so prispeli okrog 18. ure. Na poti so opravili več postankov za počitek in okrepčilo, do Hodoša pa so se nato vrnili z avtobusom.

vir: vestnik.si

Na območju lendavske občine odkrili manjša naselja z zemljankami ali polzemljankami

Pred gradnjo 80,5 kilometra dolgega daljnovoda Cirkovce–Pince, ki bo potekal skozi občine Kidričevo, Videm, Markovci, Gorišnica, Ormož, Ljutomer, Beltinci, Črenšovci, Velika Polana in Lendava, so svoje delo opravili arheologi. Zavod za varstvo kulturne dediščine je določil 31 lokacij za arheološke raziskave vzdolž trase, za to pa je bilo namenjenih 1,6 milijona evrov. Raziskave so potekale v več fazah. Sprva so bila stojna mesta daljnovodnih stebrov raziskana površinsko, tam, kjer je bilo odkrito človeško delovanje v arheoloških obdobjih, pa so opravili še zaščitna izkopavanja. Arheološka izkopavanja so potekala na območju občin Lendava, Ljutomer in Ormož, strokovnjaki pa so naleteli na nekaj zanimivih najdb iz različnih obdobij.

Izkopavanja so potekala novembra in decembra lani, izdelana pa so že prva poročila. Na lendavskem koncu so raziskavo opravili v Dolini pri Lendavi, na arheološkem območju Trnovc, ter v Pincah, v prazgodovinski naselbini Pod Grunti. Raziskavo sta izvedla arheologa Primož Predan in Grega Čakš, strokovni nadzor pa je opravil Andrej Magdič, višji konservator mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Arheologi so na 4800 kvadratnih metrih odkrili manjša naselja z več bivanjskimi objekti v obliki zemljank ali polzemljank, manjšimi enostavnejšimi objekti, kurišči, vodnjakom ter jarki.

Iz prvega poročila izhaja, da so bili objekti zgrajeni iz lesa, za izolacijo pa sta bila uporabljena glina in trs. Arheologi sklepajo, da je bila celotna površina raziskovanja v preteklosti naseljena. »Gradivo, ki smo ga odkrili, je moč uvrstiti v različna obdobja, vendar glavnina najdb sodi v rimsko dobo z vplivom prazgodovinskega obdobja ter v latensko obdobje,« so zapisali. V rimsko obdobje so umestili objekte, grajene v stojkasti tehniki. Stojke so manjše jame za kole, na vsakem od treh raziskovanih krajev pa so jih našteli čez sto. Raziskovalci so v poročilu posebej omenili tudi dva jarka, ki sta potekala v smeri severozahod–jugovzhod, vsebovala pa sta gradbeni material iz rimskega obdobja. »Oba jarka bi opredelili kot vodni koriti, ki sta ločili močvirnato območje na severu od nekoliko bolj suhega dela terena, ki je bilo na jugu.«
Trenutno poteka obdelava najdb, strokovno poročilo pa naj bi bilo končano do izteka tega leta.

Izredna tehnična dediščina
Na zanimivo odkritje so naleteli v naselju Stanovno v Občini Ormož. Na lokaciji izkopavanj so odkrili del obsežne rimskodobne peči, zato so območje izkopa razširili in zajeli celoten tloris peči. Ta je velika približno štiri krat osem metrov. »Ostanki peči ležijo tik pod ornico, zato je bil njen zgornji del v preteklosti uničen. Ohranjeni so predvsem kurilni kanali v spodnjem delu peči, po katerih so peč segrevali, tako da so se vroči plini prek rešeta dvigovali v notranjost peči,« so pojasnili raziskovalci. Odkritje peči je po njihovem mnenju pomembno predvsem z vidika civilizacijskega razvoja v času rimskega cesarstva. »Peč priča o izrednem tehničnem znanju rimskodobnih prebivalcev, kakršnega po propadu rimske države v 5. stoletju v našem prostoru ni bilo več mogoče zaslediti vse do industrijske revolucije v 19. stoletju. Peč torej pomeni izredno tehnično dediščino,« so še zapisali.

vir: vestnik.si