Podrobnosti
Kategorija: Novice

Naložbe, ki v državo prihajajo iz Madžarske, je mogoče v grobem razdeliti na dva tipa. Prve so motivirane družbeno-politično, torej naložbe, za katerimi ni ekonomske računice, povečujejo pa družbeni vpliv investitorja. Druge so povsem racionalne in ekonomske narave.

Med družbeno-političneinvesticije gre šteti naložbe v Nogometno društvo Lendava 1903 (ND Lendava), za katero je bilo leta 2019 oznanjeno, da bo v naslednjih nekaj letih prejelo skupno 6,4 milijona evrov investicij. Glavni investitor je madžarski gradbinec Gabor Vegh, ki prihaja iz kroga madžarskega premierja Viktorja Orbana. Nogometni navdušenci, ne le navijači, temveč širša skupnost, denimo družine otrok, ki trenirajo v klubu, veljajo za hvaležne volivce praktično povsod po svetu.

Budimpešta skrbi za madžarsko manjšino

Po poročanju portala Oštro je ND Lendava od madžarskega državnega sklada Bethlen Gabor tekom zadnjih let prejelo dodatnih 10,5 milijona evrov. Ob Termah Lendava namreč raste nogometna akademija, ki je gradbeno dovoljenje pridobila oktobra lani, mladi nogometaši pa že trenirajo na umetni zelenici.

Prav Terme Lendava so naslednja strateška investicija, okoli katere madžarske finančne injekcije gradijo kohezijo svoje manjšine. Leta 2019 jih je z velikodušno ponudbo, ki je bila za kar tri milijone evrov višja od druge največje ponudbe, kupil madžarski državni sklad Comitatus-Energia in jih novembra lani še dokapitaliziral z dvema milijonoma evrov. Rezultate finančnih injekcij je že mogoče videti na pročelju Hotela Lipa, terme pa so začele nastopati pod tržno znamko Thermal resort Lendava.

Med družbeno-politične investicije iz poslovnih krogov Viktorja Orbana gre seveda šteti tudi nakup SDS-ovih medijev, združenih pod znamko Nova24, kar pa je predvsem rezultat personalne zveze med Orbanom in premierjem Janezom Janšo. Te povezave so že dodobra raziskane, zato jih tukaj ne bomo znova opisovali.

Krepijo se tudi poslovne naložbe

Povsem druga kategorija so poslovne naložbe, za katerimi se skrivaracionalna poslovna računica. Med te je mogoče šteti širitev največje madžarske banke OTP na slovenski bančni trg. Konec leta 2019 je OTP kupila banko SKB, pred tem pa ni skrivala apetitov po nakupu takrat še državne Abanke. Slednjo je kasneje kupila NKBM, ki je bila pred tem prodana skladu tveganega kapitala Apollo. Po poročanju časopisa Finance se namerava Apollo že do konca leta umakniti s slovenskega trga, OTP pa naj bi v ta namen že izvajala skrben pregled NKBM, česar sicer pri OTP niso potrdili. Če se zgodi nakup NKBM, bo OTP pod seboj konsolidirala največji delež slovenskega bančnega trga in s prvega mesta izrinila NLB.

Sedež tega bančnega magnata bi domnevno zrasel na lokaciji projekta Emonika, ki je načrtovan kot potniški center prestolnice in poslovna stavba. Vanj investira družba Mendota Invest, ki jo obvladuje Sandor Csanyi, sicer tudi lastnik banke OTP.

Luka Koper in Madžarska sta naravna partnerja

Povsem jasno je, da Luka Koper za Madžarsko predstavlja okno v svet, Madžarska pa je za luko drugi najpomembnejši trg. Interes je tu obojestranski, a se uradna Ljubljana in Budimpešta preprosto ne znata pogovoriti kot enakovredna partnerja, ki bi se razumno dogovorila, kdo pije in kdo plača za drugi tir, ki ga madžarsko gospodarstvo potrebuje prav toliko kot Luka Koper. Vlada Janeza Janše namreč znova odpira že zaprto finančno konstrukcijo, s črtanjem določbe, da pri projektu ne sme sodelovati tuji kapital. Zakaj so v zakon o 2TDK to že v osnovi zapisali, bi znali bolje povedati odgovorni politiki, črtanje te določbe se vsekakor sliši razumno.

Manj razumno se sliši, pod kakšnimi pogoji naj bi bila Ljubljana pripravljena pritegniti madžarsko investicijo, za 200-milijonsko posojilo (ne investicijo!) zasebnega madžarskega podjetja bi to dobilo kar polovico lastništva v 2TDK. Slovenija z evropskimi sredstvi medtem investira kar 800 milijonov; to zagotovo ni in ne more biti pogodba med enakovrednimi partnerji.

vir: necenzurorano.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Za 1,26 milijona evrov vreden projekt, ki ga bodo izvajale Občina Velika Polana, Občina Lendava in Občina Črenšovci v okviru Dogovora za razvoj Pomurske razvojne regije, bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 607 tisoč evrov.

V Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko so odobrili evropska sredstva za projekt »Kolesarska steza Lendava-Velika Polana-Črenšovci«. Za 1,26 milijona evrov vreden projekt, ki ga bodo izvajale Občina Velika Polana, Občina Lendava in Občina Črenšovci v okviru Dogovora za razvoj Pomurske razvojne regije, bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 607 tisoč evrov.

V okviru projekta bo vzpostavljena kolesarska povezava med občinami Lendava, Velika Polana in Črenšovci.

Trasa, ki je predmet naložbe, je dolga približno 6,7 kilometra. V Veliki Polani bodo uredili javno kolesarsko stezo za kolesarje v širini dveh metrov od križišča cest Hotiza-Velika Polana-Žižki in naprej po občinski cesti. V občini Lendava bodo uredili kolesarsko stezo na odseku od Dolge vasi do Trimlinov. Predvidena je dvosmerna asfaltna steza, ločena s talno signalizacijo, ki poteka izven obstoječih cest. Poleg tega je predvideno še podaljšanje obstoječega pločnika v Dolgi vasi za 135 metrov, s čimer bodo vzpostavili navezavo načrtovane kolesarske steze na obstoječo prometno infrastrukturo. Občina Črenšovci bo v sklopu projekta uredila kolesarsko stezo, ki poteka od zadnje hiše naselja Žižki do poljske poti na meji z občino Velika Polana.

Gre za pomemben regijski projekt. Naložba bo povečala število dnevnih kolesarjev in njihovo varnost.

vir: prlekija-on.net

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občina Lendava je objavila poziv za javno zbiranje ponudb za prodajo kar štirih zemljišč v industrijski in poslovni coni.

Občina Lendava s prodajo zemljišč v industrijsko-poslovni coni nadaljuje investicijski cikel in izpolnjuje zavezo vzpostavljanja pogojev za prihod vlagateljev, ki bodo z novimi naložbami ustvarili tudi nova delovna mesta.

Z javnim zbiranjem ponudb prodajajo štiri zemljišča v industrijski in poslovni coni v Lendavi. Gre za zemljišča površin 2.495, 2.494, 2.509 in 3.612 kvadratnih metrov. Skupna površina vseh parcel je tako nekaj več kot 11 tisoč kvadratnim metrov, najnižja cena za kvadratni meter pa 27,50 evrov (brez DDV).

Resnost ponudbe ponudniki izkažejo s plačilom varščine, ki je določena v višini 10 odstotkov najnižje ponudbene cene brez DDV. Varščino je potrebno vplačati pred podajo ponudbe. Zadnji rok za oddajo ponudb pa je 14. maj 2021.

Več podrobnosti najdete na spletni strani Občine Lendava med Javnimi razpisi in objavami.

vir pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Zaradi upada povpraševanja se ustavlja program, s katerim se je leta 1985 začela proizvodnja v Lendavi. Kaj to pomeni?

S poletnim remontom se bo v Lekovem obratu antiinfektivov v Lendavi ustavila proizvodnja gentamicin sulfata. Gre za farmacevtsko učinkovino, s katero je Lek na lendavski lokaciji leta 1985 sploh začel proizvodnjo. Z ustavitvijo te proizvodnje bo na druga delovna mesta prezaposlenih približno deset delavcev. "Zmanjševanja števila zaposlenih v proizvodnem obratu antiinfektivov v Lendavi ne načrtujemo niti ne izvajamo. Seveda pa smo v podjetju vedno agilni in se z optimizacijo in izboljšavo procesov proaktivno odzivamo na svetovne gospodarske razmere. To nam omogoča, da nemoteno poslujemo in proizvodnjo prilagajamo tržnim razmeram in povpraševanju po naših izdelkih," so o razlogih in posledicah ustavljanja proizvodnje gentamicin sulfata povedali pri Leku. Gentamicin sulfat prodajajo na najzahtevnejših svetovnih trgih, toda proizvodnja v Lendavi se ustavlja zaradi upada povpraševanja, kar traja že nekaj časa. Polno zasedena pa je ves čas proizvodnja kalijevega klavulanata, ki je ključna sestavina širokospektralnega antibiotika amoksiklav, enega najpomembnejših Lekovih in Sandozovih izdelkov. Proizvodnjo klavulanske kisline so v Lendavi zagnali leta 1995, proces pa obvladuje dobrih sto delavcev.

Poročali smo že tudi, da se bo konec prvega četrtletja 2022 ustavila prevaljska proizvodnja antibiotika, za katero kalijev klavulanat prav tako proizvajajo v Lendavi. A ker s to sestavino oskrbujejo tudi druge Novartisove lokacije po svetu, kjer izdelujejo zdravilo, ustavitev proizvodnje na Prevaljah lendavske ne bo ogrozila. Lendavska lokacija se bo s tem celo okrepila, saj bo zagnala proces mešanja učinkovine kalijev klavulanat z nevtralno substanco, ki se uporablja pri proizvodnji končnih zdravil v začetnih fazah. Gre za tehnološki postopek suhega mešanja dveh prahov in pakiranje tega, kar zdaj poteka na Prevaljah. V Lendavi so za ta namen že zgradili manjši prizidek k proizvodnemu objektu, ta ali morda prihodnji mesec pa naj bi po naših informacijah tudi zagnali postopek suhega mešanja.

vir: vecer.com / Majda H.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Komisija za preprečevanje korupcije vztraja, da sta funkciji župana in člana sveta Madžarske samoupravne narodne skupnosti (MSNS) Občine Lendava, ki ju opravlja Janez Magyar, nezdružljivi.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je lani ugotovila, da Janez Magyar z opravljanjem poklicne funkcije župana in obenem funkcije člana omenjenega sveta, ki je oseba javnega prava, krši zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Zato je Magyarju novembra izdala opozorilo, po katerem mora funkcionar takšno stanje odpraviti v treh mesecih.

KPK je po odgovoru Madžarske samoupravne narodne skupnosti (MSNS) ugotovil, da poklicni župan ni odpravil nezdružljivosti, zato bodo ukrepali v skladu s svojimi pristojnostmi, so povedali za Slovensko tiskovno agencijo.

Magyar: KPK ravna diskriminatorno
Magyar je KPK-ju prek pooblaščenca poslal dopis, v katerem pravi, da MSNS-ja ne morejo obravnavati zgolj kot navadne pravne osebe javnega prava, ker da zanjo velja izjema. Ob tem se sklicuje tudi na tabelo nezdružljivosti funkcij, objavljeno na spletni strani KPK-ja, kjer ni navedena prepoved oziroma nezdružljivost opravljanja poklicne funkcije s članstvom v madžarskem ali italijanskem svetu manjšinske samoupravne skupnosti občine.

"Če bi zakonodajalec menil, da gre pri članstvu v svetu samoupravne narodne skupnosti za funkcijo, ki je nezdružljiva s katero drugo funkcijo, bi po našem mnenju v zakonu o samoupravnih narodnih skupnostih, ki je lex specialis za področje udejanjanja pravic narodnih manjšin, ki živita v Republiki Sloveniji, to tudi izrecno zapisal," pravi Magyar.

Dodaja, da članstvo v svetu ne pomeni kršitve integritete, še manj tveganja za korupcijo, kajti financiranje madžarske narodne skupnosti je zagotovljeno iz državnega proračuna, ne pa iz občinskega. Zato na koncu dopisa predlaga, da se na DZ naslovi zahteva za avtentično razlago zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, saj meni, da interpretacija KPK-ju v tem primeru ni ustrezna.

Potem ko je KPK pojasnila zavrnil, je Magyarjev pooblaščenec pisal še predsedniku KPK-ja in ga pozval, naj znova proučijo vprašanje, ker da gre za vprašanje pripadnikov narodnosti, pri čemer bi morali upoštevati načelo pozitivne diskriminacije, torej dodelitev posebnih pravic. V nasprotnem naj bi bila pripadnikom narodnosti onemogočena tudi ustavno zagotovljena pravica voliti in biti voljen v manjšinsko organizacijo. Ker naj bi bilo to tudi diskriminatorno, je KPK znova predlagal, naj o tem pove mnenje DZ-ja.

KPK: Ni potrebe po DZ-ju
Na KPK-ju pojasnjujejo, da so navedbe Magyarja proučili, vendar očitke o napačni interpretaciji opravljanja nezdružljivosti funkcij in odstopu od načela zakonitosti zavračajo kot neutemeljene. Ocenjujejo pa tudi, da ni potrebe po zahtevi za razlago DZ-ja.

Določbe o nezdružljivosti funkcij so jasne, poklicni funkcionar, med katere spada tudi poklicni župan, ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah, so pojasnili na KPK-ju.

Tabela nezdružljivosti funkcij, objavljena na spletni strani KPK-ja, po njihovih navedbah vsebuje vse relevantne informacije, ne vsebuje pa konkretnih poimenovanj pravnih subjektov, saj vseh pravnih subjektov v takšni tabeli ni mogoče navajati.

vir rtvslo.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občina je podpisala kupoprodajno pogodbo za dobrih 8 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče v industrijski in poslovni coni z lendavskim podjetjem Virs d.o.o., dobitnikom naziva zlata gazela za leto 2019.

S širitvijo in posodobitvijo poslovno industrijske cone, ki ravno poteka, želi Občina Lendava dodatno vzpodbudi gospodarsko aktivnost v lokalnem okolju. Današnji podpis pogodbe za nakup zemljišča je tako še en pomemben korak do novih vlaganj in potrditev, da je Občina pri zagotavljanju dobrih pogojev podjetjem na pravi poti, so zapisali na občini.

»Zadovoljen in ponosen sem, da v naši občini v zadnjih letih beležimo rast hitrorastočih podjetij, tako imenovanih gazel. Ravno te prispevajo največ novih zaposlitev in so tudi gonilo in zagotovilo za uspešen nadaljnji gospodarski razvoj. Vesel sem takih naložb, veselje pa je še toliko večje, če gre za uspešno domače podjetje, ki ima jasno razvojno vizijo,« je ob podpisu povedal župan Janez Magyar.

Podjetje Virs je specializirano za varjenje, rezanje, avtomatizacijo in robotizacijo. Podjetje trenutno zaposluje 40 sodelavcev, večina izmed njih je vrhunskih strokovnjakov. Veliko vlagajo v razvoj mladih kadrov in novih rešitev, ki na trgu omogočajo doseganje višje dodane vrednosti.

Z investicijo v nakup zemljišča ob že obstoječih proizvodnih prostorih, v prihodnjih letih načrtujejo dodatne širitve proizvodnih kapacitet, s ključnim poudarkom na proizvodnji in razvojnem oddelku.

Direktor podjetja Renato Pahor in prokurist Aleš Puklavec ob tem dodajata: »Z razširjenimi proizvodnimi kapacitetami in okrepljenim razvojnim oddelkom želimo odgovarjati na vse zahtevnejše tehnološke izzive in biti pionir novim tehnologijam. Z novo pridobljenimi kapacitetami se bo ponudila tudi priložnost za nove zaposlitve«.

vir: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Razkol med vodstvom občine Lendava in javnim zavodom Knjižnica-Kulturni center Lendava se še naprej poglablja. Svoje je prispevala tudi želja po izplačilu dodatka direktorju Albertu Halaszu.
Danes se obeta pestra seja občinskega sveta Občine Lendava. Na dnevnem redu so spremembe ustanovitvenih odlokov javnih zavodov, med njimi tudi odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica-Kulturni center Lendava.

Župan izpolnjuje ukrep, ki mu ga je naložil minister
Spomnimo, vodstvo slednjega je v sporu z občino, ki je razplamtel ob nameri občine po združitvi javnih zavodov v en 'mega zavod'. Direktor KKC Lendava Albert Halasz namreč županu Janezu Magyarju očita hude kršitve, od onemogočanja dela zavoda, do nezakonitih zamenjav članov sveta zavoda.

Župan je od ministra za javno upravo Boštjana Koritnika prejel opozorilo in naložen ukrep, da na naslednji seji predlaga občinskemu svetu spremembo ustanovitvenega odloka KKC Lendava, v smeri, da bo ta skladen z zakonom o lokalni samoupravi.

Ta ukrep bo sedaj občinski svet tudi izpolnil, obetajo se pa še spremembe drugih ustanovitvenih odlokov javnih zavodov, ki vsebujejo nezakonita določila in namesto občinskemu svetu prepuščajo županu imenovanje posameznih predstavnikov sveta zavoda.

Je direktor upravičen do dodatka?
Občinski svetniki bodo odločali tudi o podelitvi soglasja za izplačilo dela plače za povečan obseg dela direktorja KKC Lendava Alberta Halasza. Svet zavoda KKC Lendava je namreč občini posredoval sklep, da se Halaszu za leto 2020 izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v višini 10 odstotkov njegove osnovne plače. Delovno mesto direktorja KKC Lendava je sicer uvrščeno v 47. plačni razred, v katerem osnovna plača znaša 2.675,25 bruto.

Zapletlo pa se je, ker občina soglasja ni želela podati, saj je od sveta zavoda zahtevala dodatno obrazložitev in navedbo vira sredstev za ta namen, obenem so v občinski upravi pod vprašaj postavili upravičenost dodatka glede na epidemiološke razmere in okrnjeno poslovanje zavoda.

Ni navedeno, od kje vzeti
Svet zavoda je v korespondenci z občino zatrdil, da je direktor upravičen do dodatka, kar naj bi bilo utemeljeno z določbami kolektivne pogodbe in dejstvom, da direktor poleg knjižnice vodi še notranjo organizacijsko enoto - gledališče. Dodatno, navaja predsednica sveta zavoda Silvija Hajdinjak Prendl, katere mandat občina sicer ne priznava, se je s pripojitvijo bivšega zavoda leta 2016 delo direktorja močno povečalo, kar pa se ne odraža niti pri uvrstitvi v plačni razred.

»Naša pravna služba je trikrat pregledala vlogo in jasno pojasnila svetu zavoda. Ne moremo izplačati dodatka, saj bi bili v prekršku. Morajo navesti vir sredstev,« zatrjuje Magyar in dodaja, da so zato zadevo predali v odločanje občinskemu svetu in naj imajo svetniki zadnjo besedo.

Dodatka si ne bo izplačal, četudi dobi soglasje
Halasz v obvestilu, ki ga je posredoval medijem, pojasnjuje, da svet zavoda sklep o izplačilu dodatka ni sprejel na njegov predlog ali prošnjo, ob tem pa je kritičen do ravnanja občinske uprave.

»Kljub večkrat argumentiranim pojasnilom predsednice sveta, ga občina osporava in si jemlje pristojnost revidiranja sklepa sveta ter izdajo soglasja s slabo popotnico prelaga na občinski svet,« meni direktor KKC Lendava in poudarja, da si zagotovo ne bo izplačal dodatka, četudi občinski svet izda soglasje.

Magyar pravi, da bi to lahko takoj rešili, če bi se mu direktor tudi pisno odrekel, tako niti ne bi bila potreba po tolikšni korespondenci in nameravani obravnavi na seji občinskega sveta. Župan direktorju očita še neizplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah zaposlenim v zavodu, do katerega po razlagi zavoda zaposleni niso bili upravičeni.

Dodatni očitki na račun župana
Halasz pa s prstom kaže na domnevne Magyarjeve kršitve veljavnih predpisov, ki se nanašajo na delovanje zavoda in grobo poseganje v njegovo delovanje, s čimer naj bi povzročal ogromno škodo. Ob tem izpostavlja odpoklic štirih članov v svetu zavoda in imenovanje dveh predstavnikov uporabnikov.

Ravno tako je županov sklic konstitutivne seje sveta zavoda še pred potekom mandata trenutnega po mnenju Halasza nezakonit in tudi nerazumljiv manever, glede na to, da bo občinski svet dan prej spreminjal ustanovitveni odlok na način, da župan ne bo mogel več imenovati predstavnike uporabnikov. Šef KKC Lendava se v luči tega sprašuje še, kakšne sklepe bodo sprejeli 'županovi' člani sveta zavoda na predlagani konstitutivni seji.

Kako se bo končalo 'merjenje moči' ?
Magyar vztraja, da minister ni preklical odloka in so vsa imenovanja po odloku ostala veljavna, vse očitke o nepravilnostih pa ostro zavrača.

»Hočem vzpostaviti normalno delovanje zavoda, nič drugega. Nikoli nisem vplival na svet zavoda, to so laži. Da se jaz hočem njega rešiti? Kje pa. To bi lahko storil leta 2018, ko je bila ugotovljena nelegalna zaposlitev Süča. Zakaj nasprotuje najvišjemu organu občine?« se sprašuje lendavski župan.

Spor med občino in KKC Lendava se tako samo še poglablja in ni povsem jasno, če bo kdo iz te bitke dejansko izšel kot zmagovalec. Vsekakor pa bo zanimivo videti že, na katero stran se bodo postavili občinski svetniki na današnji seji.

vir: sobotainfo

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V Lendavi naj bi do konca leta 2022 stala sodobna večnamenska dvorana, ki bo vredna približno 12 milijonov evrov. Kot kaže bo Lendava pokriti bazen dobila pred Mursko Soboto.
Večnamenska dvorana naj bi ponudila »vse na enem mestu«, torej primerne površine dvorane ter vodne površine. Dvorana naj bi bila tako odgovor na potrebe športa, zabave, koncertov, sejemske dejavnosti in odlična dopolnitev programov za potrebe dejavnosti šol, vrtca, potrebe starajoče se družbe in tudi tekmovalne dejavnosti.

Investicija namenjena razvoju športa v občini
Namen investicije je omogočiti ustrezne infrastrukturne pogoje za kvalitetno izvajanje športnih, kulturnih in drugih družbenih dejavnosti. Investicija je namenjena odraslim prebivalcem, otrokom in mladini ter študentom. Še posebna pozornost je namenjena razvoju športa v občini Lendava.

»Občina Lendava kot naročnik želi celovito urediti območje med trgovskim centrom Eurospin in dvojezično srednjo šolo Lendava. Občina Lendava želi območje revitalizirati z izgradnjo nove večnamenske dvorane, z izvedbo javnega naročila pa želi pridobiti projektno dokumentacijo za izvedbo športne dvorane Lendava,« je zapisano v tehničnem poročilu.

Nove športne in plavalne površine
Na tak način želijo omogočiti območje dvoranskega športa in pridobiti nove športne in plavalne površine. Zagotoviti želijo celoletno ponudbo z notranjim tekmovalnim kratkim bazenom in omogočiti ponudbo telovadnice za igre z žogo za večja tekmovanja.

Športna dvorana bo narejena po standardih, ki bodo omogočili tekmovanja pod okriljem FIVB in IHF, torej pod okriljem mednarodne odbojkarske in rokometne zveze.

»Želja občine je tudi ta, da bi to postal center, v katerem bi se zbirale vse generacije in bi jim bila omogočena kvalitetna rekreacija. Na tak način želijo povečati število športno aktivnih v občini. Z večnamensko dvorano želijo občanom ponuditi športno dvorano in kopališče«.

Kaj vse bo v večnamenski dvorani?
Večnamenska dvorana bo imela notranji bazen ter manjši notranji ogrevalni plavalni bazen, kar pomeni, da bi Lendava notranji bazen dobila še pred Mursko Soboto.

V dvorani bo tudi wellness, fitnes, kegljišče, proga za bovling. Prav tako bo v dvorano možno izvajati programe fizoterapije, dvorana pa seveda vključuje tudi telovadnico za športe z žogo ter manjšo telovadnico za balet in judo.

»V času športnih, kulturnih ter drugih družabnih prireditev ni zagotovljenih ustreznih površin za izvajanje ligaških tekem, kulturnih in drugih programov, prav tako ni zagotovljenega ustreznega števila sedišč in stojišč za gledalce. Nova športna dvorana bi rešila tudi to težavo, saj bo dvorana občini omogočila gostiti več različnih športnih in kulturnih dogodkov znotraj ene stavbe. Ta koncept je že dolgo v rabi na področju oblikovanja športnih objektov.

Razlog je predvsem finančna upravičenost projekta, obenem pa na ta način povečujejo število dejavnosti v objektu in s tem ustvarjeni dohodek«.

Župan pravi, da bo dvorana boljša od Stožic
Glede na načrte je začetek investicije načrtovan v drugi polovici proračunskega leta 2021, zaključek pa konec leta 2022. Projekt naj bi bil vreden dobrih 12,5 milijona evrov, od tega si na občini obetajo nepovratna sredstva v višini 10.540.000,00 evrov.

»To bo še boljše od Stožic. Iz Hrvaške in Madžarske imamo pisma o nameri za sodelovanje. Slovenska plavalna zveza, rokometne zveza, košarkarska zveza, vse so nam dale podporo in pismo o nameri za sodelovanje.

Standardi bodo takšni, kot za svetovno prvenstvo. Jeseni se želimo prijaviti na razpis za evropska sredstva iz načrta za okrevanje. To bi pomenilo tudi nove zaposlitve,« pa je optimističen župan občine Lendava Janez Magyar.

Zgodba na državnem nivoju
Dodaja, zato ni samo regijska zgodba, ampak zgodba na državnem nivoju. Na to gleda kot na priložnost in izziv. Delež občine bi bil približno 15 odstotkov, ostalo bi torej prišlo iz naslova programa okrevanja na ravni Evropske unije.

»Od nakupa nepremičnin, do izvedbe je lahko celoten strošek lahko pokrit. Dogovarjamo se tudi za donacije, torej bi lahko bila možnost, da ta lastni delež v celoti pokrijejo donacije. Gre za samooskrbno dvorano, z največjimi možnimi standardi, v skladu z novim energetskim zakonom, ki bo naslednje leto stopil v veljavo,« zaključi Magyar.

V občini Lendava so sicer v teku tudi številni javni razpisi za spodbujanje razvoja gospodarstva, športa, kmetijstva gasilstva, mladih, veteranskih in humanitarnih organizacij, ki jih najdete tukaj.

vir sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Predstavnica romske skupnosti Nataša Horvat poziva občino, naj pri pripravi načrta porabe namenskih sredstev za romsko skupnost sodeluje z Romi.

Občina Lendava bo letos za potrebe romske skupnosti iz državnega proračuna prejela 57 tisoč evrov. Prvo nakazilo je bilo izvedeno marca, drugi del denarja lahko občina pričakuje septembra. »Občina Lendava je spremljala postopke sprejemanja zakona o finančni razbremenitvi občin (ZFRO) in predvidela sredstva v proračunih za leti 2021 in 2022. Z višino sredstev, ki občini pripadajo (tudi glede postopne uveljavitve sredstev), je že od leta 2019 seznanjena tudi romska svetnica, ki se strinja, da je ključen prvi korak v smeri legalizacije naselja,« so na vprašanji o porabi teh sredstev ter sodelovanju romske skupnosti pri pripravi načrta njihove porabe odgovorili iz občinske uprave.

Nataša Horvat, občinska svetnica romske skupnosti, trdi drugače: »Z načrti Občine Lendava glede porabe sredstev, namenjenih sofinanciranju izpolnjevanja pravic romske skupnosti, nisem podrobneje seznanjena, saj o zadevi še nisem imela priložnosti podrobneje govoriti z županom. Edina informacija, s katero trenutno razpolagam, je, da se bodo sredstva namenila legalizaciji romskega naselja.« Z višino sredstev, ki jih bo občina prejela letos in prihodnje leto, pa je bila seznanjena na sestanku komisije za integracijo romske skupnosti, ki deluje v okviru Skupnosti občin Slovenije, katere članica je.
Komisija za romska vprašanja le dvakrat

Komisija za romska vprašanja lendavske občine se je v tem mandatu sestala le dvakrat, poudarja Horvatova, in sicer na ustanovni seji ter na seji, ki je sledila dogodku projekta Skupaj smo uspešnejši v organizaciji vladnega urada za narodnosti, na kateri so tudi določili področja ukrepanja pri reševanju romske tematike v občini. »Komisija se glede porabe sredstev še ni sestala, saj mi ni znano, ali je občinska uprava do sedaj pripravila podrobnejši načrt porabe sredstev. Gotovo pa legalizacija romskega naselja ni edina težava, s katero se srečujemo pripadniki romske skupnosti.« Horvatova še pove, da bi lahko občinski upravi in županu podrobneje predstavila področja, na katerih bi bilo treba ukrepati. A kot predstavnica romske skupnosti na pogovor k županu o namenski porabi sredstev še ni bila povabljena.
»Težim k temu, da bi s svojim aktivnim sodelovanjem Občini Lendava pomagala pri razporeditvi sredstev ter tako delovala v dobrobit nadaljnjega razvoja romske skupnosti. Predvsem pa si želim, da se brez vključenosti Romov o njih in reševanju njihovih težav ne bi odločalo,« še pove svetnica.
Najprej legalizacija naselja

»Občina Lendava intenzivno končuje pripravo občinskega prostorskega načrta (OPN) kot strateškega dokumenta, ki določa cilje in izhodišča prostorskega razvoja občine na lokalni ravni. Ta dokument bo ključna podlaga tudi za reševanje prostora v romskem naselju, še posebej tako imenovano legalizacijo naselja,« poudarjajo na občini. Prav tako, da bodo sredstva, ki občini pripadajo po ZFRO, v prvih letih prvenstveno namenjena tej nalogi. Romsko naselje leži na območju, ki zdaj ni zazidljivo, lastnik večine zemljišč je sklad kmetijskih zemljišč, nekaj jih je tudi v lasti fizičnih oseb. Te so večkrat tudi v preteklem mandatu pozvale vodstvo lokalne skupnosti, naj zadevo uredi.

O delitvi, ko bodo znani stroški
Kolikšna finančna sredstva bodo potrebna za rešitev problema, bo znano šele po tem, ko bo občina pridobila vso potrebno dokumentacijo. »Ugotovljeno bo tudi podlaga, da občina v skladu s svojimi postopki pripravi pravilnik o razdelitvi sredstev za uresničevanje ustavnih pravic romske skupnosti v Občini Lendava (podrobne področne programe in ukrepe),« so še sporočili iz lendavske občine. Dodali so, da je z aktivnostmi in prioritetami seznanjen vladni urad za narodnosti in direktor Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti Stane Baluh, »ki je bil na obisku v naši občini in je izrazil zadovoljstvo in se tudi strinjal, da se bodo sredstva pravilno namenila«.

Državni zbor je decembra lani sprejel zakon o finančni razbremenitvi občin (ZFRO), s tem pa zakonu o financiranju občin dodal člen, ki občinam z romskimi naselji iz državnega proračuna zagotavlja dodatna sredstva v višini 3,5 odstotka primerne porabe občine za izboljšanje položaja in uresničevanje pravic romskih skupnosti. Za uresničitev tega določila je predvideno prehodno obdobje. To pomeni, da se bodo letos sredstva občinam zagotovila v višini 25 odstotkov, prihodnje leto 50 in v letu 2023 v višini 75 odstotkov pripadajočega zneska.

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije so objavile natečaj, na katerem se občine že petič potegujejo za naziv Branju prijazna občina. Do sedaj jih je naziv pridobilo že 46. Podelitev nazivov Branju prijazna občina bo 3. decembra 2021.

V začetku leta 2020 so na občinski spletni strani občine Lendava vpeljali rubriko "Knjiga je dobra izbira". Velja namreč prepričanje, da je knjiga pravšnji odgovor na številne dileme in probleme, saj v knjigi najdemo navdih, tolažbo, razvedrilo, intelektualno potešilo ali odgovore na vprašanja - tudi tista, ki si jih nismo upali postaviti. V knjigah so bile ubesedene najžlahtnejše, najbolj drzne, čustvene, a tudi najbolj strašljive ideje človeštva, zato knjiga ostaja večen vir podajanja v druge svetove, ki ima(jo) moč, da nas spremenijo.

Lendavska občina bi ob mnogih atributih in nazivih, ki jih že ima, želela biti tudi branju prijazna občina, k čemur bo v sodelovanju z javnimi zavodi, društvi, posamezniki in inštitucijami pristopila z različnimi aktivnostmi..

"Na to nas opozarjajo tudi knjižne platnice, knjižne police in v mlade knjigoljubce oblečeni plakatni stebri v mestu, ki k branju vabijo tudi z nekaterimi odlomki iz knjig in s citati o pomenu branja knjig.

Med ključne poletne novosti v mestu lahko napovemo tudi Knjižnico pod krošnjami, poseben poudarek pa bo namenjen najmlajšim in najstarejšim. Zanimivi projekti branja za tiste, ki še ne znajo brati in za tiste, ki zaradi starosti berejo le stežka ter aktivnosti namenjene mladim staršem, saj je pri otrocih z lastnim vzgledom dosežemo največ. Večina aktivnosti in dejavnosti bo potekala v (so)organizaciji javnih zavodov in društev ter posameznikov v občini Lendava.

Spodbude in iniciative s strani Občine Lendava veljajo predvsem v smeri povezovanja in iskanja inovativnih ter za vse občane zanimivih, igrivih, iskrivih in duhovitih načinov spodbujanja branja in ljubezni do knjig.

K temu bodo spodbujali tudi razpisi za kulturne projekte, mladino in društva, ki jih bo Občina Lendava razpisala v spomladanskih mesecih," sporočajo iz lendavske občine.

vir: pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Nekateri ribiči iz Ribiške družine Lendava poročajo o ostri oziroma naostreni kovini, ki se je v preteklih nekaj dneh znašla ob jezeru v Banuti, ki je sicer priljubljena točka ribičev predvsem zaradi narave in ustreznega dostopa.
Člani Ribiške družine Lendava so razočarani in zaskrbljeni nad početjem neznanca ali več njih. Ti z nameščanjem ostre kovine ne povzročajo zgolj materialne škode na pnevmatikah, temveč ob tem ogrožajo tudi sprehajalce, kolesarje in druge, ki v naravi preživljajo svoj prosti čas.

Je v ozadju spor ribičev za ribolovna mesta?
Nekateri člani ribiške družine so pred nekaj dnevi s fotografijami ovekovečili obisk jezera v Banuti, ki jih bo drago stal. K sreči so poročali zgolj o preluknjanih pnevmatikah, do drugih poškodb k sreči tokrat ni prišlo.

»To je vsesplošen problem na tem lendavskem območju. Nekateri si začnejo lastiti neke pozicije, tu sem jaz, to je moje mesto, tu je moja klop oziroma kar koli drugega. Takšne stvari stvari bi bilo potrebno najprej prepovedati in sankcionirati,« je eden izmed komentarjev.

Spet drugi sumi, da bi lahko šlo za spore ribičev zaradi mest, saj naj bi se takšne stvari dogajale že lansko leto.

»To domnevno počnejo starejši ribiči, ki jih moti, da tja zahajajo mlajši ribiči, ki izvajajo predvsem športni ribolov po načinu ujemi in spusti. Veliko je novih članov ter turistov in kaj takega se ne bi smelo dogajati,« pišejo.

»To se je dogajalo že lani. Policiji je bilo javljeno. Vse, kar se je naredilo, je bilo, da so pristojni na oglasno desko dali obvestilo, na poti do oglasne deske pa verjetno pokasiraš kakšen žebelj,« je bilo še zapisano v kometnarjih na Facebooku.

Nekateri predlagajo namestitev kamer, spet drugi javni linč. Takšni predmeti naj bi bili že lansko leto nastavljeni na več mestih, a vsi so skupnega mnenja, da previdnost ne bo odveč.

Ob tem naprošajo, da v kolikor bi kdor koli od obiskovalcev v prihodnje opazil še kakšen podoben primer, naj o tem takoj obvesti policijo, saj gre za povzročitev splošne nevarnosti.

vir: ptujinfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Janez Magyar očitke o vplivanju na postopek izbire vodje območne izpostave JSKD Lendava ostro zavrača. Neizbrana kandidatka ni imela možnosti zaradi neznanja madžarskega jezika

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) je 18. novembra lani objavil razpis za prosto delovno mesto vodje območne izpostave JSKD v Lendavi. To se je sprostilo z odhodom Janje Magdič v pokoj, njen naslednik ali naslednica pa bi začel delati 1. februarja letos. Toda postopek še vedno ni končan, so nam v imenu JSKD sporočili iz družbe Kreativna baza, zato v zvezi z imenovanjem ne dajejo informacij. Kdaj naj bi bil postopek končan, niso navedli, prav tako ne, ali bodo takrat odgovorili na naša novinarska vprašanja, ki se nanašajo tudi na mnenje sveta lendavske območne izpostave (OI) za eno od kandidatk.

Mnenje za kandidatko s seje sveta, ki je ni bilo
Postopek je vzbudil pozornost zaradi pozitivnega mnenja sveta OI za kandidatko Rozino Nemec, tudi podžupanjo Občine Lendava, ki naj bi ga člani sveta sprejeli na korespondenčni seji. Ko pa so v Ljubljani zahtevali, da se mnenju doda še zapisnik seje, na kateri so člani sveta OI odločali, se je razkrilo, da seje v resnici ni bilo. Kdo je pisno izjavo sestavil in samovoljno poslal v Ljubljano? Pod spornim mnenjem je bila podpisana predsednica sveta Ivanka Tompa, ki pa se od celotnega dogajanja ograjuje in je že tudi odstopila s položaja predsednice. Kot je izjavila, zato ker so se zadeve vodile mimo njene volje in ker je osem let uspešno vodila svet, katerega članica sicer ostaja. Bilo pa bi tudi neetično, še pove, da bi na položaju ostala.

Zaradi sporno izvedenega pridobivanja mnenja je Metka Šošterič, v. d. direktorja JSKD, poslala pooblastilo koordinatorici JSKD za Pomurje Miri Rebernik Žižek, da skliče svet območne izpostave z namenom, da ta sprejme mnenje za izbrano kandidatko, ker da je postopek imenovanja zastal. Seja je bila 8. marca, na seji pa so člani OI ponovno dajali mnenje samo za Nemčevo, ne pa tudi za Klavdijo Žabot, ki je med sedmimi prijavljenimi na razpis prav tako prišla v ožji izbor. Na seji je bilo šest članov od skupaj devetih, in ker Nemčeva, ki je prav tako članica sveta, ni glasovala, je njeno kandidaturo podprlo preostalih pet.

Zakaj samo Nemčeva?
»Svet nima nobenega vpliva na to, katero kandidatko direktor izbere,« je poudarila Rebernik Žižkova. V pristojnosti sveta je samo, da po zaprosilu direktorja JSKD za izbrano kandidatko da mnenje. Pojasnila je še, da so zaprosilo direktorja JSKD, da svet OI sprejme mnenje o izbrani kandidatki, torej Nemčevi, našli med prejeto pošto, ta dokument pa je bil poslan na naslov lendavske OI 31. januarja. V njem je bilo navedeno, da je komisija za izvedbo razgovorov izmed dveh kandidatk, ki sta izpolnjevali pogoje, direktorju JSKD predlagala izbor Rozine Nemec. »Zakaj ravno ta kandidatka in ne Klavdija Žabot, je najbolje, da vprašate v Ljubljani,« je povedala Rebernik Žižkova.

Težava v Lendavi je bila ta, še pove Rebernik Žižkova, da sta se Janja Magdič kot vodja izpostave in Danijela Hozjan, ki je to funkcijo prevzela začasno kot vršilka dolžnosti, upokojili, pisarna pa je bila zaprta. Zaprosilo direktorja je članom sveta poslala sama.

Prav tako je pristojne v Ljubljani opozorila, da postopek imenovanja traja predolgo. »Ni mi vseeno, da območna izpostava tako dolgo ne deluje in da smo jo zapečatili. Kot koordinatorica za Pomurje sicer pošiljam razpise društvom na lendavskem območju, to pa je tudi vse, kar lahko storim. Za kaj drugega nimam pooblastila.«

Očitek političnega kadrovanja in pritiska
Kornelija Baša, članica sveta OI, pravi, da so se v postopku imenovanja vodje JSKD OI Lendava zgodile resne nepravilnosti. Ponarejeno mnenje o izbrani kandidatki s korespondenčne seje sveta OI, ki naj bi potekala med 25. in 27. januarjem (torej še preden je bilo zaprosilo direktorja o izbrani kandidatki poslano v Lendavo), je po mnenju Baševe kaznivo dejanje ponarejanja uradnih listin. Kdo je za to odgovoren, se ni raziskovalo.
Prav tako pri izbiri najprimernejše kandidatke niso bila upoštevana merila strokovnosti in kompetentnosti. Baševa je še poudarila, da je najmanj trikrat prosila Miro Rebernik Žižek, naj pošlje članom sveta mnenje direktorja JSKD, na osnovi katerih kriterijev je predlagal izbrano kandidatko v potrditev članom sveta. »Imam le odgovor, da je moje vprašanje, prošnjo poslala v Ljubljano, a z nobenega naslova ni odgovora,« je povedala Baševa. »Izogibanje izročitvi strokovnega mnenja direktorja kaže na politično kadrovanje in pritiske, za kar obstajajo tudi dokazi,« je še poudarila.

Župan je klical, a zaradi sofinanciranja
Na lokalni ravni naj bi se v postopek imenovanja vpletel lendavski župan Janez Magyar. »Ostro zavračam vse insinuacije in morebitne konstrukte, da bi kakor koli vplival na postopek imenovanja nove vodje območne izpostave JSKD v Lendavi ali da bi dajal navodila članom sveta območne izpostave pri dajanju mnenja za kandidatko Rozino Nemec,« je sporočil župan. Pojasnil pa je, da je nekdanji vodji izpostave, Janjo Magdič in Danijelo Hozjan, klical z namenom, da preveri, kdaj bo končan postopek imenovanja. To pa zato, ker je od tega odvisen podpis letne sofinancerske pogodbe, je še poudaril, kajti občinski proračun je bil sprejet že konec lanskega leta.

Znanje madžarskega jezika
Zahtevani pogoji po razpisu za prosto delovno mesto vodje izpostave so bili višješolska oziroma višja strokovna izobrazba družboslovne smeri, najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju kulturnih dejavnosti, tekoče govorjenje in pisanje v slovenščini ter angleščini, na območju občin, kjer živi manjšina, pa je obvezno tudi znanje jezika narodne skupnosti. Nemčeva je po izobrazbi organizatorka socialne mreže, Žabotova profesorica nemščine in sociologije. »Edini kriterij iz razpisa, ki ga nisem izpolnjevala, je bilo znanje madžarskega jezika,« je prepričana Žabotova. Na razgovoru v Ljubljani, ki je bil decembra in na katerem je sodeloval še prejšnji direktor JSKD Marko Repnik, je Žabotova članom komisije povedala, da se je glede na končan študij nemščine in več opravljenih jezikovnih tečajev pripravljena naučiti tudi madžarsko. Upala je, da bo to zadostovalo, glede na to, da tudi doslej vodje lendavske izpostave niso obvladali aktivno madžarskega jezika.

Vir: vestnik.si