Poslanec državnega zbora in član sveta Madžarske samoupravne narodnostne skupnosti Občine Lendava Ferenc Horvath je danes sporočil, da je upravno sodišče ugodilo njegovi tožbi ter odpravilo ugotovitve KPK o njegovi nezdružljivosti funkcij. Kot je še dejal na novinarski konferenci v Lendavi, pričakuje javna opravičila in da predsednik KPK razmisli o odstopu.

Upravno sodišče je ugotovilo, da ni sporno, da Ferenc Horvath opravlja funkcijo poslanca DZ in funkcijo člana sveta Madžarske samoupravne narodnostne skupnosti. Pritožba zoper sodbo ni dovoljena. Horvath je sodbo na današnji novinarski konferenci v Lendavi opredelil kot precedenčno za druge podobne postopke ter izrazil upanje, da bo vplivala tudi na sodbe glede nezdružljivosti njegovih funkcij poslanca in zastopnika Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti.

Kot je še pojasnil, je upravno sodišče 3. junija v upravnem sporu, ki ga je sprožil zoper Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), tudi razsodilo, da se ugotovitve KPK glede nezdružljivosti funkcij odpravijo. Tožena stranka mora tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tudi stroške upravnega spora. Kot piše v sodbi, Ferenc Horvath interese madžarske narodne skupnosti zastopa kot poslanec DZ in kot član Sveta Madžarske samoupravne narodnostne skupnosti Občine Lendava. Narodni skupnosti sta po ustavi neposredno zastopani v predstavniških organih lokalne samouprave in v DZ. Tako po mnenju sodišča ne gre za nezdružljivost funkcij in ne za nasprotja interesov.

Poleg tega KPK v svojih ugotovitvah ni pojasnila, kakšna nasprotja interesov obstajajo v konkretnem primeru. Pri dejanskem nasprotju interesov gre namreč za neposreden vpliv zasebnega interesa na izvrševanje javne funkcije, kar lahko pripelje k dajanju neupravičene koristi s posameznikom povezani osebi ob neenakopravnem obravnavanju drugih, česar pa KPK ni ugotavljala in ne ugotovila, navaja sodba.

Horvath pričakuje opravičilo
Sodišče še meni, da KPK pri ugotavljanju nezdružljivosti funkcij ni interpretirala določil zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ustavno skladno. Pri razlagi zakona namreč ni mogoče izhajati iz predpostavke, da je zakonodajalec pri sprejemu določb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije imel namen predstavnika narodne skupnosti postaviti v položaj, ki je manj ugoden od tistega, ki ga priznava ustava.

“Sodišče očita KPK marsikatero zadevo, tudi kršenje ustavnih pravic, tudi da določeni upravni postopki niso bili pravilno izpeljani. V obdobju, ko je trajal ta postopek, je bilo name naslovljenih veliko kritik, žaljivk, bil sem velikokrat obdolžen nekega koruptivnega dejanja in podobno,” je danes opozoril Horvath. Kot je dodal, bi pričakoval, “da se bodo ljudje, ki so to opravljali, javno opravičili, glede na razsodbo oziroma vse, kar je v njej zapisano, pa bi pričakoval, da predsednik KPK razmisli o svojem nadaljnjem delu in odstopu”.

Njegov odvetnik Branimir Šijanec je izpostavil, da je sodba pomembna, ker opozarja na določene postopkovne napake KPK v postopku ugotavljanja nezdružljivosti funkcij Horvatha, še pomembnejša pa zato, ker se je tudi vsebinsko opredelila glede nezdružljivosti funkcij glede razlage 27. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije in podala ustavno skladno razlago tega člena v zvezi s pravicami madžarske narodne skupnosti.

KPK bo na sodbo vložila revizijo
KPK bo vložila revizijo na sodbo, ker je “področje nezdružljivosti funkcij izrednega pomena tako s postopkovnega kot vsebinskega vidika ter ga jemljemo zelo resno in ker v vsebinsko podobni zadevi še poteka postopek pred ustavnim in vrhovnim sodiščem”. Glede spremembe zakona pa so pojasnili, da so vladi maja 2021 že predlagali poenotenje ureditve nezdružljivosti funkcij, a niso prejeli odziva.

V odzivu za STA so zapisali, da je komisija od uveljavitve omenjenega zakona leta 2010 dvigovala standarde svojih postopkov in stremela k profesionalizaciji svojega dela. Prvi člen zakona komisiji nalaga, da skrbi za krepitev pravne države. “V okviru vsega tega smo vedno upoštevali mnenja sodišč in sledili njihovim ugotovitvam,” so zapisali. Na komisiji so za STA še pojasnili, da bodo izpolnili “vse obveznosti, ki so zapisane v izreku sodbe, v katerem pa ni zahteve po opravičilu”. Spomnili so, da kadar je izrek sodbe zahteval opravičilo, so se tudi opravičili.

Glede odstopa predsednika KPK pa so pojasnili, da “odločitve o določeni zadevi ne sprejme zgolj predsednik komisije. Postopek pred komisijo je dvodelen: najprej strokovna služba profesionalno, zakonito in strokovno preuči zadevo in v zvezi z njo pripravi gradivo, nato pa o njej na podlagi istih vrednot odloča še senat v sestavi treh članov”.

vir: N1info.si

Poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath ni odstopil z mesta predsednika Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti. Po njegovem mnenju zakon, na katerega se sklicuje KPK glede nezdružljivosti funkcij, za poslance ne velja.

Horvath je odločitev sprejel na podlagi pridobljenih pravnih mnenj. Napovedal je, da bo storil vse, da bo to po pravni poti tudi dokazal, drugih izjav pa do takrat o tem ne daje.

Poslanec Horvath je deset mesecev po nastopu poslanske funkcije namreč še vedno predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti. Ti dve funkciji pa sta nezdružljivi, zato je KPK ugotovil, da Horvath krši določilo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, po katerem poklicni funkcionar ne sme biti zakoniti zastopnik osebe javnega prava.

KPK je zato DZ obvestil, da je poslal opozorilo poslancu o nezdružljivosti funkcij. Horvatha je pozval, da mora v 15 dneh po prejemu opozorila odpraviti nezdružljivost in se odreči funkciji oz. opravljanju dejavnosti zastopanja Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti kot osebe javnega prava. Lahko pa nezdružljivost odpravi tudi tako, da se odreče opravljanju funkcije poslanca DZ-ja.

Mandatno-volilna komisija ni presodila o združljivosti
KPK je pod drobnogled sicer vzel tudi Horvathovo donedavno mesto direktorja podjetja Minta, katerega lastnica je Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost. Ugotovil je, da je bil Horvath zastopnik te gospodarske družbe do aprila letos in da torej v tem primeru "nezdružljivost opravljanja funkcije pri obravnavani osebi ni več podana in je bila odpravljena". Iz ugotovitev KPK-ja pa vendarle izhaja, da je bilo do aprilskega prenehanja vodenja Minte tudi to v nasprotju z določili zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, saj je to storil prepozno.

Mandatno-volilna komisija DZ sicer v četrtek ni podprla predloga Levice za razširitev dnevnega reda s točko, pri kateri bi komisija presodila o razlogih za nezdružljivost funkcij Horvatha. Izid glasovanja je bil šest glasov za in deset proti. Poleg Levice so bili za tudi v SMC-ju, SAB-ju in NSi-ju. Zakonodajno-pravna služba je namreč opozorila, da bi se z uvrstitvijo točke na dnevni red seje že začel postopek za prenehanja Horvathovega poslanskega mandata, za kar pa po njihovem mnenju ni pravne podlage.

VIR: rtvslo.si

Komisija za preprečevanje korupcije vztraja, da sta funkciji župana in člana sveta Madžarske samoupravne narodne skupnosti (MSNS) Občine Lendava, ki ju opravlja Janez Magyar, nezdružljivi.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je lani ugotovila, da Janez Magyar z opravljanjem poklicne funkcije župana in obenem funkcije člana omenjenega sveta, ki je oseba javnega prava, krši zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Zato je Magyarju novembra izdala opozorilo, po katerem mora funkcionar takšno stanje odpraviti v treh mesecih.

KPK je po odgovoru Madžarske samoupravne narodne skupnosti (MSNS) ugotovil, da poklicni župan ni odpravil nezdružljivosti, zato bodo ukrepali v skladu s svojimi pristojnostmi, so povedali za Slovensko tiskovno agencijo.

Magyar: KPK ravna diskriminatorno
Magyar je KPK-ju prek pooblaščenca poslal dopis, v katerem pravi, da MSNS-ja ne morejo obravnavati zgolj kot navadne pravne osebe javnega prava, ker da zanjo velja izjema. Ob tem se sklicuje tudi na tabelo nezdružljivosti funkcij, objavljeno na spletni strani KPK-ja, kjer ni navedena prepoved oziroma nezdružljivost opravljanja poklicne funkcije s članstvom v madžarskem ali italijanskem svetu manjšinske samoupravne skupnosti občine.

"Če bi zakonodajalec menil, da gre pri članstvu v svetu samoupravne narodne skupnosti za funkcijo, ki je nezdružljiva s katero drugo funkcijo, bi po našem mnenju v zakonu o samoupravnih narodnih skupnostih, ki je lex specialis za področje udejanjanja pravic narodnih manjšin, ki živita v Republiki Sloveniji, to tudi izrecno zapisal," pravi Magyar.

Dodaja, da članstvo v svetu ne pomeni kršitve integritete, še manj tveganja za korupcijo, kajti financiranje madžarske narodne skupnosti je zagotovljeno iz državnega proračuna, ne pa iz občinskega. Zato na koncu dopisa predlaga, da se na DZ naslovi zahteva za avtentično razlago zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, saj meni, da interpretacija KPK-ju v tem primeru ni ustrezna.

Potem ko je KPK pojasnila zavrnil, je Magyarjev pooblaščenec pisal še predsedniku KPK-ja in ga pozval, naj znova proučijo vprašanje, ker da gre za vprašanje pripadnikov narodnosti, pri čemer bi morali upoštevati načelo pozitivne diskriminacije, torej dodelitev posebnih pravic. V nasprotnem naj bi bila pripadnikom narodnosti onemogočena tudi ustavno zagotovljena pravica voliti in biti voljen v manjšinsko organizacijo. Ker naj bi bilo to tudi diskriminatorno, je KPK znova predlagal, naj o tem pove mnenje DZ-ja.

KPK: Ni potrebe po DZ-ju
Na KPK-ju pojasnjujejo, da so navedbe Magyarja proučili, vendar očitke o napačni interpretaciji opravljanja nezdružljivosti funkcij in odstopu od načela zakonitosti zavračajo kot neutemeljene. Ocenjujejo pa tudi, da ni potrebe po zahtevi za razlago DZ-ja.

Določbe o nezdružljivosti funkcij so jasne, poklicni funkcionar, med katere spada tudi poklicni župan, ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah, so pojasnili na KPK-ju.

Tabela nezdružljivosti funkcij, objavljena na spletni strani KPK-ja, po njihovih navedbah vsebuje vse relevantne informacije, ne vsebuje pa konkretnih poimenovanj pravnih subjektov, saj vseh pravnih subjektov v takšni tabeli ni mogoče navajati.

vir rtvslo.si

Zadeva Horvath: integriteta parlamenta na preizkušnji

Potem ko je KPK ugotovila, da poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath opravlja nezdružljive funkcije, je žogica pri državnem zboru. Tam so se večinoma zavili v molk ali pa iščejo najrazličnejše izgovore.

Komisija za preprečevanje korupcije je, kot smo že poročali, vzela pod drobnogled množično funkcionarstvo poslanca madžarske narodne skupnosti Ferenca Horvatha. Ugotovila je, da je njegovo hkratno opravljanje poslanske funkcije in zastopanje Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS) nezdružljivo. Glede vodenja podjetja Minta, d. o. o., pa je ugotovila, da je bil Horvath direktor omenjene gospodarske družbe do začetka aprila letos, zato nezdružljivost opravljanja poslanske in direktorske funkcije ni več podana oziroma je bila odpravljena. Je pa ta nezdružljivost vse do aprila letos obstajala. Kar pomeni, da je obstajala še pol leta po roku, v katerem mora poslanec po zakonu o poslancih prenehati opravljati pridobitno dejavnost, ki ni združljiva z opravljanjem javne funkcije, sicer mu poslanski mandat preneha.

Zagorc: Žogica je pri državnem zboru
Pravni strokovnjak Saša Zagorc je do ugotovitve KPK o nezdružljivosti funkcije poslanca z vodenjem sveta PMSNS kritičen. »Stališče KPK razumem kot eno možnih razlag področnega zakona, za katerega izvajanje je pristojna. Sam situacijo ocenjujem z druge plati, in sicer da je uresničevanje volilne pravice pripadnikov, še zlasti znotraj njihovih samoupravnih narodnih skupnosti, ustavnega pomena. Zato je treba zakon razlagati na način, ki pripadnikom, četudi so poslanci, ne omejuje pravice kandidiranja in opravljanja nalog, po mojem mnenju tudi predsedovanja, za katere imajo podlago v krovnem zakonu o samoupravnih narodnih skupnostih in v statutu te skupnosti. V osnovi je treba opraviti razlago dveh zakonov skupaj, po moje v korist volilne pravice.« Zagorc zato vztraja, da nezdružljivost funkcije poslanca in predsednika sveta samoupravne narodne skupnosti ne bi smela obstajati.

Z drugim delom ugotovitev KPK, ki se nanaša na poslančevo vodenje podjetja Minta, pa se profesor na ljubljanski pravni fakulteti strinja. »V tem primeru je šlo za nezdružljivost funkcije s pridobitno dejavnostjo; vodenje gospodarske družbe je pridobitna dejavnost,« pravi Zagorc. Po njegovem prepričanju je žogica zdaj pri državnem zboru. Ta bi moral ugotoviti, da Horvath v treh mesecih po nastopu mandata ni prenehal opravljati pridobitne dejavnosti, ki je nezdružljiva s poslansko funkcijo, in se seznaniti, da mu je prenehal poslanski mandat. Naslednji korak bi bil razpis nadomestnih volitev za poslanca madžarske narodne skupnosti, na katerih bi lahko Horvath ponovno kandidiral.

Tudi predsednik KPK Boris Štefanec meni, da bi moral državni zbor ugotoviti, da je Horvathu prenehal poslanski mandat. Upa, da ga bo parlamentarna mandatno-volilna komisija (MVK) povabila na sejo, na kateri se bodo pogovarjali o nezdružljivosti funkcij poslanca madžarske narodne skupnosti. Na njej bo jasno predstavil stališče KPK glede nezdružljivosti funkcij.

Iskanje najrazličnejših izgovorov
Predsednik MVK Ivan Hršak ugotovitev Štefanečeve komisije danes še ni želel komentirati. Počakal bo, da se izteče 15-dnevni rok, ki ga je Horvathu določila KPK, da se odpove bodisi funkciji zastopanja PMSNS bodisi poslanskemu mandatu. Odgovorom na naša vprašanja o nezdružljivosti funkcij poslanca Horvatha in o tem, kako bi morebitno neukrepanje poslancev vplivalo na ugled parlamenta, se je izognil tudi predsednik državnega zbora Dejan Židan. Izpostavil je, da postopek o nezdružljivosti Horvathovih funkcij na KPK še poteka in da je za to področje sicer pristojna MVK.

Vendar pa pravni strokovnjaki poudarjajo, da odločanje parlamenta v zadevi Horvath ni v ničemer povezano z nadaljnjim postopkom KPK. Komisija je po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije ugotovila nezdružljivost opravljanja različnih funkcij poslanca madžarske narodne skupnosti. Zakon o poslancih pa določa, da poslancu, če je nezdružljivost trajala več kot tri mesece, preneha mandat. To pa ugotovi parlament. Nekateri naši sogovorniki dodajajo, da je na preizkušnji integriteta parlamenta.

VIR: dnevnik.si