Komisija za preprečevanje korupcije vztraja, da sta funkciji župana in člana sveta Madžarske samoupravne narodne skupnosti (MSNS) Občine Lendava, ki ju opravlja Janez Magyar, nezdružljivi.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je lani ugotovila, da Janez Magyar z opravljanjem poklicne funkcije župana in obenem funkcije člana omenjenega sveta, ki je oseba javnega prava, krši zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Zato je Magyarju novembra izdala opozorilo, po katerem mora funkcionar takšno stanje odpraviti v treh mesecih.
KPK je po odgovoru Madžarske samoupravne narodne skupnosti (MSNS) ugotovil, da poklicni župan ni odpravil nezdružljivosti, zato bodo ukrepali v skladu s svojimi pristojnostmi, so povedali za Slovensko tiskovno agencijo.
Magyar: KPK ravna diskriminatorno
Magyar je KPK-ju prek pooblaščenca poslal dopis, v katerem pravi, da MSNS-ja ne morejo obravnavati zgolj kot navadne pravne osebe javnega prava, ker da zanjo velja izjema. Ob tem se sklicuje tudi na tabelo nezdružljivosti funkcij, objavljeno na spletni strani KPK-ja, kjer ni navedena prepoved oziroma nezdružljivost opravljanja poklicne funkcije s članstvom v madžarskem ali italijanskem svetu manjšinske samoupravne skupnosti občine.
"Če bi zakonodajalec menil, da gre pri članstvu v svetu samoupravne narodne skupnosti za funkcijo, ki je nezdružljiva s katero drugo funkcijo, bi po našem mnenju v zakonu o samoupravnih narodnih skupnostih, ki je lex specialis za področje udejanjanja pravic narodnih manjšin, ki živita v Republiki Sloveniji, to tudi izrecno zapisal," pravi Magyar.
Dodaja, da članstvo v svetu ne pomeni kršitve integritete, še manj tveganja za korupcijo, kajti financiranje madžarske narodne skupnosti je zagotovljeno iz državnega proračuna, ne pa iz občinskega. Zato na koncu dopisa predlaga, da se na DZ naslovi zahteva za avtentično razlago zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, saj meni, da interpretacija KPK-ju v tem primeru ni ustrezna.
Potem ko je KPK pojasnila zavrnil, je Magyarjev pooblaščenec pisal še predsedniku KPK-ja in ga pozval, naj znova proučijo vprašanje, ker da gre za vprašanje pripadnikov narodnosti, pri čemer bi morali upoštevati načelo pozitivne diskriminacije, torej dodelitev posebnih pravic. V nasprotnem naj bi bila pripadnikom narodnosti onemogočena tudi ustavno zagotovljena pravica voliti in biti voljen v manjšinsko organizacijo. Ker naj bi bilo to tudi diskriminatorno, je KPK znova predlagal, naj o tem pove mnenje DZ-ja.
KPK: Ni potrebe po DZ-ju
Na KPK-ju pojasnjujejo, da so navedbe Magyarja proučili, vendar očitke o napačni interpretaciji opravljanja nezdružljivosti funkcij in odstopu od načela zakonitosti zavračajo kot neutemeljene. Ocenjujejo pa tudi, da ni potrebe po zahtevi za razlago DZ-ja.
Določbe o nezdružljivosti funkcij so jasne, poklicni funkcionar, med katere spada tudi poklicni župan, ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah, so pojasnili na KPK-ju.
Tabela nezdružljivosti funkcij, objavljena na spletni strani KPK-ja, po njihovih navedbah vsebuje vse relevantne informacije, ne vsebuje pa konkretnih poimenovanj pravnih subjektov, saj vseh pravnih subjektov v takšni tabeli ni mogoče navajati.
vir rtvslo.si
