V letošnjem letu namerava Občina Lendava zgraditi prizidek k objektu Dvojezične osnovne šole I Lendava, saj zaradi povečanega vpisa v zadnjih letih v obstoječih prostorih ne morejo zagotavljati optimalnih pogojev za njihovo delo.
Aktivnosti projekta so se pričele že v letu 2020 s pripravo projektne dokumentacije, prejšnji teden je bila oddana vloga za sofinancerska sredstva iz razpisa Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS, včeraj pa so na lendavski občini objavili tudi odločitev o izboru iz vajalca del.
V primeru, da bo občina pridobila nekaj več kot milijon evrov sofinancerskih sredstev ministrstva, bo prizidek zgrajen še v letošnjem letu, predvidoma v mesecu oktobru.
Z investicijo, ocenjeno na nekaj več kot 1,5 milijona evrov, bi Dvojezična osnovna šola I Lendava pridobila dobrih 800 kvadratnih metrov tlorisne površine. V prizidku sta načrtovani dvorani oziroma predavalnici za 80 in 40 oseb, štiri učilnice in štirje kabineti.
vir: sobotainfo.com
Stolp Vinarium je v preteklosti v Lendavo pripeljal precej turistov, zdaj pa bo svojo ponudbo še nadgradil.
Ciljajo na mlajšo populacijo
Že lansko leto je župan Janez Magyar napovedal, da bo do Vinariuma potekal tudi zipline, in sicer iz smeri "Bukeš" brega in do neposredne bližine stolpa Vinarium.
"Lokacijo stolpa razvijamo z dodatno ponudbo v neposredni bližini, ki bo bolj pisana na kožo mlajši ciljni skupini, predvsem tistim, ki si želijo adrenalinskih doživetij – v naslednjem letu je namreč v načrtu postavitev ziplina, v dolžini okoli 500 metrov," je takrat povedal Magyar.
Z občine so v teh dneh sporočili, da so pridobili gradbeno dovoljenje za nekaj več kot 500 metrov dolg zipline z dvema jeklenicama. Začetno točko predstavlja lesen štartni stolp, ki bo v neposredni bližini Piramide v Lendavskih goricah, končna točka pa bo v bližini razglednega stolpa.
Ocenjena vrednost projekta je okrog 260 tisoč evrov, občina Lendava pa računa na sofinancerska sredstva v višini okrog 160 tisoč evrov iz razpisa LAS.
Turiste želijo dalj časa zadržati pri njih
Da bo ta novost še kako pomembna za njihovo okolje, nam je potrdil tudi župan.
"Vsekakor gre za stvar, ki bo pomenila veliko pridobitev. V Lendavskih goricah imamo ogromen potencial in poskrbeti moramo za dodatne aktivnosti, ki bodo poskrbele, da bodo turisti dalj časa ostali pri nas. Vedno več ljudi se pridružuje tudi našemu razpršenemu hotelu. Z ziplinom in gondolo želimo doseči multiplikativni učinek in verjamem, da nam bo to uspelo," nam je povedal Janez Magyar.
Ta ob tem dodaja, da bodo veseli, če jim bo projekt uspelo speljati do konca leta.
vir sobotainfo.si
Lendavska občina je tamkajšnjemu klubu študentov v uporabo predala prostore na Kranjčevi ulici 4.
Klub bo odslej deloval na novi lokaciji, prej pa so imeli sedež na Mlinski ulici. Najemno pogodbo sta podpisala predsednik študentskega kluba Aaron Krajačič in lendavski župan Janez Magyar. Na občini pravijo, da je Klub študentov Lendava svoje poslanstvo uspešno opravljal že v preteklosti, tudi sedaj pa je v domačem okolju močan dejavnik mladinske populacije, ker pomembno prispeva k izobraževalnemu in družabnemu življenju. V sklopu kluba deluje tudi dijaška sekcija, vsi skupaj pa si želijo ustvarjati različne aktivnosti, ugodnosti za člane ter zastopati stališča mladih.
vir: vestnik.si
Del več kot 10.000 km dolge poti po nekoč razdeljenih območjih
Po treh letih in pol sta Slovenija in Madžarska končali vzpostavitev mreže povezanih kolesarskih poti na obmejnem območju, ki poteka ob vzdolž nekdanje železne zavese, ki je skoraj pol stoletja razdvajala Evropo na Vzhod in Zahod.
Ko bo kolesarska trasa popolnoma končana v vseh državah, bo v celotni dolžini več kot 10.000 kilometrov povezovala 20 držav od Barentsovega do Črnega morja vzdolž meje med nekdanjim socialističnim in kapitalističnim blokom.
Mreža kolesarskih poti ob meji med Slovenijo in Madžarsko je dolga nekaj več kot 344 kilometrov.
Za skupno kolesarsko turistično pot na obmejnem območju so pridobili evropska sredstva, projekt pa je bil vreden skoraj 2,3 milijona evrov.
Kupili kolesa, uredili počivališča
Kot pravijo partnerji projekta – na slovenski strani so sodelovali Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, Občina Lendava in Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj – so s projektom turistične znamenitosti obmejnega območja, ki so bile prej neznane in odmaknjene, postale bolj prepoznavne in konkurenčne, s tem pa se uvrstile med aktivne elemente lokalnega in čezmejnega turizma.
Vzpostavili so mobilno aplikacijo in kolesarski turistični zemljevid v štirih jezikih, na 21 lokacijah slovensko-madžarskega mejnega območja so vzpostavili kolesarske centre s sodobnimi počivališči in izposojevalnicami navadnih in e-koles s polnilnicami, pa tudi prenočišča za kolesarje. Kupili so 59 navadnih in 19 električnih koles.
Drugi pomemben dosežek projekta je po mnenju partnerjev označitev slovensko-madžarskega odseka mednarodne kolesarske poti vzdolž nekdanje železne zavese in s kolesom prevoznih območnih poti, vzpostavljena pa je tudi nova kolesarska povezava med državama.
Poleg označitve odsekov so v projektu postavili več deset kolesarskih prometnih znakov in smerokazov ter označili pet spominskih krajev železne zavese: Števanovci; Park mejnih kamnov (Szalafő-Pityerszer), Park prijateljstva (Bödeháza), stražni stolp Riganóc (Bödeháza), zaklonišče Lovászi.
Kot nadgradnjo kolesarskih in zelenih poti so partnerji pripravili zasnovo in publikacijo o regionalnih tematskih poteh, v okviru katere je bilo identificiranih sedem tematskih poti: Alternativna trasa železne zavese, Pot mest od Drave do Zale, Tematska pot Aquila, Kolesarska termalna pot, Tematska pot Velike Krke, Kolesarska tematska pot Őrség-Goričko in Tematska kolesarska pot ob Muri.
vir: rtvslo.si
Verjetno so redke panoge, ki so v celoti ubežale učinkom pandemije, pravi Matjaž Vnuk, predsednik uprave družbe Daihen Varstroj iz Lendave. Na njihovo je najprej vplivalo dogajanje v Italiji, kjer so se zelo zgodaj pojavile motnje v dobavah, temu pa je hitro sledilo zapiranje Slovenije in okoliških držav.
»Najprej so bile motnje v oskrbi in nato v komercialnih potovanjih in potovanjih po državi in med državami na splošno. Smo pa v okrnjeni sestavi delali ves čas od marca 2020, le v enem oddelku smo za krajše obdobje popolnoma ustavili proizvodnjo zaradi motenj v dobavah,« pove predsednik uprave.
Motenj v poslovanju, ki so bile izrazite od marca do junija, v preostanku leta ni bilo mogoče v celoti nadomestiti, zato so lansko poslovno leto končali s približno 15-odstotno nižjo prodajo kot v letu 2019, a kljub temu dosegli soliden poslovni rezultat. K temu je pripomoglo izredno dobro sodelovanje celotnega tima, poudari predsednik uprave, saj so v zaostrenih in zelo specifičnih razmerah sodelavci postali še bolj povezani. Na solidni končni poslovni rezultat pa je vplivala še produktna kot tudi geografska razpršenost. To se je zdaj izkazalo kot prednost, poudari Vnuk.
Epidemija je najprej vplivala na prodajo na drobno zaradi zaprtja tehničnih trgov v širši regiji, a se je to hitro popravilo, ko so se te trgovine konec lanske pomladi povsod ponovno odpirale. »Na področju robotizacije smo imeli na začetku epidemije veliko naročil, kar je imelo za posledico veliko dela z organizacijo izvedbe tako v podjetju kot na terenu oziroma v drugih državah. Naša prednost je bila to, da nikoli niso bili vsi programi hkrati brez naročil, torej niso bile nikoli vse države v celoti popolnoma zaprte.«
Prilagoditve in inovacije
V drugem valu pa je vse skupaj potekalo bolj normalno, a sta prišla v ospredje oteženo potovanje in dostop do novih kupcev. »A tudi to so naši prizadevni prodajniki uspešno reševali,« pove predsednik uprave družbe Daihen Varstroj.
So se pa tudi pri njih zaradi širjenja virusa prilagodili novim razmeram z uvedbo varovalnih ukrepov ter drugačno organizacijo dela tako v podjetju kot pri delu na terenu. «Pohvaliti moram sodelavce, da so zelo resno vzeli vse ukrepe in smo v vseh fazah obvladali razmere. Brez naših fantastičnih, izredno zavednih ljudi to ne bi šlo,» podčrta Vnuk.
Lani so uvedli tudi številne inovativne pristope pri organizaciji dela tako v podjetju kot na terenu, procese so digitalizirali in poenostavili, komunikacijo pa prilagodili. S kupci so se v veliki meri pogovarjali na videokonferencah, za delo na terenu pa uvajali daljinsko podporo. »Naši izdelki so tudi čedalje bolj plug & play, priključi in uporabljaj, spremenil se je tudi sistem šolanja,« pove predsednik uprave.
Rezalnik s pospeškom 6 g
V podjetju so oktobra lani predstavili kupcem tudi dokončan projekt Fiber laser, CNC-napravo z izjemno zmogljivostjo. Razvili so jo v sodelovanju s strateškim partnerjem, katerega laserski rezalniki so tehnično v samem vrhu. Uporabljajo namreč najsodobnejši pristop pri zasnovi, programski opremi, oddaljeni diagnostiki in servisiranju ter so predvsem zaradi uporabe linearnih motorjev za pogon najhitrejši na svetu. »Gibanje portala dosega pospeške 6 g, kar je bilo do pred kratkim nepredstavljivo. Trgu lahko ponudimo tehnologijo, ki je v produktivnosti in ekonomičnosti ter natančnosti najboljša,« izjemen prodajni izdelek predstavi sogovornik.
V letošnjem letu v podjetju Daihen Varstroj načrtujejo nadaljnjo rast, uvajanje novih proizvodnih in prodajnih izdelkov ter v industrijskem segmentu uvajanje blagovne znamke OTC. Prav tako uvajajo naslednjo generacijo najboljših varilnih aparatov družine Welbee in s pomočjo robotizacije ter povezljivosti njihovo čim lažje delovanje.
Krepitev sodelovanja
Sodelovanje med slovensko državo in Daihnom je zgledno ves čas, lani februarja pa je v okviru Daihnovega obiska delegacija dveh slovenskih ministrstev tudi obiskala Japonsko z namenom krepitve vezi in gospodarskih stikov. Na njem so podrobneje predstavili načrte globalne korporacije v Evropi, od katere si obetajo v prihodnje podporo tudi pri aktivnostih v družbi Daihen Varstroj.
vir: vestnik.si
Ko se je vrh politike konec lanskega leta ob sprejemanju zakona o rudarstvu ukvarjal z vprašanjem zakonske prepovedi frackinga v Sloveniji, se je na petišovskem plinskem polju odvijala neka povsem druga realnost.
Zgodba o vlaganju v razvoj petišovskega plinskega polja in pridobivanju plina za velik del potreb Slovenije je propadla. Partnerji so se razšli, prebivalci pa ostali brez odgovora, čigavo je zares »pogorišče« in kdo ga bo pospravil. Kdo bo odslej skrbel za (nedelujoče) plinske vrtine in naprave, predvsem pa, kakšno morebitno tveganje so za okolje? Zaradi zazrtosti dela javnosti v dopustitev okoljsko spornega postopka, ki pa po vladni razlagi ni prišel v rudarski zakon zaradi napovedane odškodninske tožbe vlagateljske družbe Ascent do slovenske države, je ostal povsem spregledan drug problem. Plina s petišovskega plinskega polja skoraj nihče več ne potrebuje.
Kdo nadzoruje vrtine?
Rudarska inšpekcija je v začetku lanskega novembra nadzorovala izvajanje sproščanja tlaka na ustju plinske vrtine Pg-11A. Ta je nedaleč od naselja Čentiba. Kot smo takrat poročali, proizvodnja v tej vrtini ne poteka od decembra 2019, zato je tlak postopoma naraščal in dosegel vrednost 280 barov.
Ker je iz tega primera mogoče sklepati, da do naraščanja tlaka prihaja tudi v drugih plinskih vrtinah, se postavlja vprašanje, kdo nadzoruje dogajanje v vrtinah in kdo je dolžan poskrbeti za sproščanje visokega tlaka.
Rudarska inšpekcija ne more kontinuirano kontrolirati višine tlaka v plinskih vrtinah, ki so na različnih lokacijah na petišovskem polju, so nam sporočili iz inšpekcijskega urada. »Glede na predpisano periodiko rudarska inšpekcija opravi nadzor nad izvajanjem rudarskih del pri pridobivanju ogljikovodikov enkrat letno in pregleda kontrolne knjige, kjer so zabeleženi tlaki v vrtinah.«
Odgovornost jasna, plačilo manj
Za sproščanje tlaka je odgovoren izvajalec rudarskih del, še sporoča rudarska inšpekcijska služba, to pa je družba Petrol Geo, s katero ima nosilec rudarske pravice, to je družba Geoenergo, sklenjeno pogodbo o izvajanju teh del. Petrol Geo mora inšpekcijo obveščati o vseh rudarskih delih, tako tudi o načrtovanem sproščanju tlaka v vrtini, ta pa se potem odloči, ali bo izvedla redni inšpekcijski nadzor ali ne.
O tem, kdo naj bi za izvedbo sproščanja tlaka zagotovil denar, se rudarska inšpekcija ne sprašuje.
Kdo naj odgovori?
Vprašanja glede morebitnega naraščanja tlaka v nedelujočih plinskih vrtinah in sproščanja tega kot varnostnega ukrepa smo poslali tudi Skupini Petrol, katere del je Petrol Geo, a so nas napotili na družbo Geoenergo oziroma Slovenski plin. Ta je imetnik koncesije za črpanje nafte in plina, lastnika pa sta vsak do polovice Petrol in država. »Sproščanje tlakov, kar so izvedli na Pg-11A, je rutinski postopek za zagotavljanje ustreznih varnostnih razmer,« so zapisali. In še: »Do visokih tlakov na vrtini Pg-10 ne prihaja, ker je vrtina v rednem obratovalnem ciklusu in tovrstni posegi niso potrebni. Izvajajo se redno vzdrževanje in kontrolni pregledi, ki so del normalnega obratovalnega procesa plinskih vrtin.« Prav tako so ponovili znano frazo, da je lastni vir plina strateško pomemben tako za lokalno gospodarstvo kot tudi za gospodarstvo Slovenije.
Plin priteka, kupcev ni
Ob povedanem pa je vendar ostalo zamolčano pomembno dejstvo. Po naših zanesljivih informacijah do naraščanja tlaka prihaja v obeh s plinovodom povezanih vrtinah, Pg-11A in Pg-10. To naj bi bilo povezano s tem, da je količina prodanega neočiščenega petišovskega plina padla pod raven, ki bi ga lahko zagotavljala delujoča plinska vrtina Pg-10. Tega zdaj kupujeta samo Nafta Strojna, in to v majhnih količinah pozimi, ter Lek. Oba skupaj po naših informacijah ne prevzameta več kot 550.000 standardnih kubičnih metrov (Sm3) plina na mesec. Kakšno je neskladje s kapaciteto plinske vrtine? Po izvedeni hidravlični stimulaciji vrtine Pg-10, ki je bila opravljena februarja 2017, je bila njena zmogljivost 249.000 Sm3 na dan. Količina pridobljenega neočiščenega plina iz te vrtine je po izvedeni stimulaciji postopoma res začela upadati.
Lek zmanjšuje porabo
V poročilu o trajnostnem razvoju družbe Lek za leto 2019 so za lendavsko enoto Antiinfektivi zapisali, da jim je uspelo znatno zmanjšati porabo energije, ob spoštovanju okoljske regulative so povečali zmogljivosti sežiganja topil in trdnih odpadkov lastne proizvodnje, s čimer so, še zapišejo v poročilu, znatno znižali tudi porabo zemeljskega plina.
Zdaj so nam z Leka sporočili, da uporabljajo zemeljski plin iz sistemskega prenosnega omrežja in lokalnega omrežja, torej s Petišovskem plinskega polja. Poudarjajo, da pri obeh gre za prečiščen zemeljski plin s certifikati o njegovi sestavi. Poraba zemeljskega plina se je pri njih v letu 2019 zmanjšala za 28 odstotkov v primerjavi z letom 2018.
vir:vestnik.si
Kot so sporočili iz Policijske uprave Murska Sobota, je voznik osebnega avtomobila v naselju Čentiba trčil v 59-letno peško.
V naselju Čentiba na območju občine Lendava je danes ob 17. uri prišlo do hude prometne nesreče, je sporočila Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Nesreča je zahtevala prvo letošnjo smrtno žrtev prometnih nesreč na pomurskih cestah.
Kot so sporočili iz Policijske uprave Murska Sobota, je voznik osebnega avtomobila trčil v 59-letno peško, ki je hodila po desnem robu vozišča.
Policisti so ugotovili, da je voznik vozil preblizu desnemu robu vozišča in trčil v peško, ki je hodila v smeri njegove vožnje. Poleg peške je po vozišču hodil še njen partner, a v nesreči ni bil poškodovan. Poškodovano peško je na kraju nesreče oživljalo zdravstveno osebje. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer je umrla.
Policisti so ugotovili, da je povzročitelj nesreče vozil pod vplivom alkohola. Zoper njega bo podana kazenska ovadba. Kraj nesreče sta si ogledali preiskovalna sodnica in okrožna državna tožilka.
vir: delo.si / FOTO: Oste Bakal/Slovenske novice
Otrok padel skozi odprto okno stanovanjskega bloka.
Soboški policisti so bili malo pred 9. uro s strani Zdravstvenega doma Lendava obveščeni, da je iz stanovanjskega bloka v Lendavi padel otrok.
Po prvih zbranih podatkih je bilo ugotovljeno, da je skozi odprto okno v 3. nadstropju padel 3-letni otrok, ki je bil odpeljan v bolnišnico.
Po izjavi zdravnika naj bi bil otrok lažje telesno poškodovan, a je ostal na opazovanju v bolnišnici.
Kriminalisti in policisti, v tej zvezi, zbirajo obvestila in ugotavljajo okoliščine navedenega dogodka.
vir: sobotainfo
V Občini Lendava si prizadevajo, da bi čim več občank in občanov vzpodbudili k aktivnemu načinu življenja, športnim navdušencem pa omogočili čim boljše pogoje za vadbo in večjo dostopnost do športne infrastrukture.
Tako so od petka, 26. februarja, naprej vrata atletske steze v športnem parku pri Dvojezični osnovni šoli I Lendava odprta tudi v popoldanskih urah, med vikendi in prazniki, so sporočili na spletni strani Občine Lendava.
Ob tem so vse uporabnike, ki bodo uporabljali atletsko stezo pozvali, da spoštujejo hišni red športnega objekta, ki je javno objavljen na oglasni deski pri vhodu.
Tiste, ki potrebujejo še nekaj motivacije, preden obujejo športne čevlje, pa obveščajo, da v društvu Gibko od ponedeljka, 1. marca 2021, začnejo z aktivnostmi, s katerimi želijo čim več ljudi vzpodbuditi h gibanju in s tem dvigniti nivo produktivnosti in zdravja. Več informacij o projektu in dogodkih je dostopnih na spletni strani društva.
vir Pomurec.com
Republika Slovenija je v petek obvestila britansko družbo Ascent Resources, ki se ukvarja s črpanjem zemeljskega plina v Petišovcih, da bo 19. marca odgovorila na ponudbo o poravnavi.
Družba Ascent Resources je z Republiko Slovenijo v sporu zaradi zapletov pri pridobivanju dovoljenja za uporabo hidravlične stimulacije.
Naj spomnimo, Ascentov glavni očitek je, da so slovenske ustanove prekoračile roke v postopku odločanja o zahtevi za presojo vplivov na okolje pri postopkih hidravlične stimulacije vrtin v manjšem obsegu v Petišovcih. Poleg tega izpodbijajo odločitev Agencije RS za okolje (Arso), po kateri je presoja vplivov na okolje potrebna.
Predhodni postopek za ugotovitev, ali izvajanje hidravlične stimulacije manjšega obsega v vrtinah PG-10 in PG-11a vpliva na okolje, je bil začet že maja 2017. Takrat so na Arso dobili mnenje šestih strokovnjakov, vsi so zagotavljali, da takšna dejavnost nima vpliva na okolje.
Kljub temu so na Arso marca 2018 odločili, da bo presojo vplivov na okolje treba opraviti. Investitor se je pritožil na drugostopenjski organ, ministrstvo za okolje, ki pa je junija lani pritožbo zavrnilo. V Ascentu trdijo, da ARSO ni odločal nepristransko, saj je minister za okolje med postopkom večkrat podal izjave, ki so Ascent prikazale v negativni luči.
Septembra lani je Ascent formalno sprožil postopek za začetek tožbe proti Sloveniji pred arbitražnim sodiščem, neposredna pogajanja med Ascentom in Republiko Slovenijo pa so se začela lani oktobra.
V petek je slovenska stran Britance obvestila, da bo 19. marca lahko odgovorila na predlog poravnave. Ob tem je Republika Slovenija tudi zahtevala, da Ascent do 19. marca ne sproži nobenih arbitražnih postopkov. V Ascentu soglašajo z odložitvijo mednarodne arbitraže do predlaganega datuma.
Več o poravnavi iz Ascenta niso sporočili, dodali pa so, da pričakujejo konec pogovorov o poravnavi v štirih tednih, potem pa čim hitrejši podpis poravnalnega sporazuma, poročajo Finance.
vir: pomurec.com
Po daljšem premoru zaradi poslabšane epidemiološke situacije so se člani Društva upokojencev Lendava odločili, da po štirih mesecih vendarle krenejo na pot.
To je bil prvi letošnji pohod in prvi pohod, ki so ga izvedli vse od lanskega oktobra. Udeležilo se ga je deset članov, saj so morali upoštevati priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje in so se tudi ves čas družili v mehurčku.
Šlo je tako za neke vrste rekreacijsko srečanje pohodnikov, ki so prehodili 11 kilometrov dolgo poti skozi Lendavo. Od Lendave jih je pot vodila ob potoku Ledava do zapornic pri Črnem logu in po obrambnem nasipu do avtoceste pri vasi Banuta. Od tam jih je pot vodila ob avtocesti do Dolge vasi in nazaj v Lendavo k domu upokojencev.
Vodja pohoda je bil Aleksander Marič, ki je sicer vodja pohodništva v Društvu upokojencev Lendava. Kot nam je zaupal, starejšim manjka druženje in prav ta pohod je bila odskočna deska z željo, da bi bilo letos takih in podobnih pohodov še več.
vir sobotainfo.com
Turistična zveza Lendava vabi v znamenju Slovenije, evropske gastronomske regije v letu 2021, razvija kulinarični projekt Okusi Lendave, v sklopu katerega bodo lendavske ponudnike promovirali pod skupno blagovno znamko. Želijo, da se v okviru kulinarične akcije Okusi Lendave pod skupno blagovno znamko zbere lendavsko kulinariko, vina in ostale produkte (mesnine, sir, pekovsko pecivo, sladice, med …) in se na ta način ozavešča goste, da bi na svojih počitnicah uživali lokalne jedi.
Prva delavnica za člane Turistične zveze Lendava vabi in ostale ponudnike se je odvila v sredo, 17. februarja 2021, preko zooma na temo Postkoronski trendi v turizmu. Delavnico je izvajala marketinška agencija April 8, ki že 15 let uspešno deluje na področju marketinga destinacij. Njihovi najbolj odmevni marketinški kampanji sta vsekakor Nazaj v Portorož ter Super babi v Rogaški Slatini. V tokratni virtualni delavnici se je 16 turističnih ponudnikov iz Lendave seznanilo z aktualnimi trendi na področju turizma v Sloveniji ter svetu. Skozi praktično delavnico so iskali inovativne rešitve privabljanja gostov na destinacijo ter ustvarjanja turističnega produkta po meri, glede na potrebe in želje gostov.
Kot so sporočili s Turistične zveze Lendava vabi, bo v nadaljevanju sledilo še nekaj delavnic za njihove člane in ostale zainteresirane s poudarkom na ponudnikih lokalnih produktov ter gostinskih ponudnikih, ki jih je koronakriza najbolj prizadela. Prav tako bo kmalu sledilo aktivno vključevanje ponudnikov v projekt Okusi Lendave, v sklopu katerega bodo deležni vseh marketinških vsebin, ki jih na turistični zvezi pripravljajo za njih. "S projektom Okusi Lendave želimo biti v podporo našim članom pri ponovnem zagonu njihove dejavnosti, saj verjamemo, da nas v letu 2021 čaka uspešna turistična sezona. S projektom jim bomo zagotovili celovito promocijo pod eno blagovno znamko, do gostov pa bomo dostopali tako preko spleta kot tudi direktno na destinaciji pri sodelujočih ponudnikih, predvsem pa na stolpu Vinarium Lendava, kjer bodo naši sodelavci v direktnem stiku z gosti. V sklopu projekta imamo zastavljene tudi dolgoročne cilje in verjamemo, da jih bomo v korist naših ponudnikov tudi dosegli," so še dodali.
vir vestnik.si