Nekatere informacije, ki so jih objavili posamezni mediji, so napačne
V zadnjem tednu dni so se v javnosti pojavljali prispevki na temo nadaljnjega razvoja in aktivnosti na petišovskem plinskem polju. Nekatere informacije, ki so jih objavili posamezni mediji, so napačne. Javnosti želimo posredovati točne informacije o predvidenih postopkih, potrebnih za nadaljnji razvoj naftno-plinskega polja Petišovci. Razvoj in proizvodnja plina na Petišovskem polju še vedno ostaja eden izmed ključnih gospodarskih projektov za razvoj SV Slovenije, hkrati pa zagotavlja večjo energetsko neodvisnost Slovenije. Visoka ozaveščenost slovenske javnosti o projektu je po našem mnenju ključnega pomena za uspešnost nadaljnjega poteka projekta.

Zato smo na novinarski konferenci, ki je potekala 8. novembra 2017 v Lendavi, ob pričetku prodaje surovega neočiščenega zemeljskega plina hrvaški Ini povedali, da smo sprožili postopke za pridobitev dovoljenj za nadaljnji razvoj plinskega polja. Takrat smo javnosti tudi sporočili, da bo verjetno v prihodnosti potrebna oz. smiselna hidravlična stimulacija vrtin (ustaljen rudarski postopek), ni pa nujno, saj pri veliko obstoječih starih vrtinah le-ta ni bila potrebna, ter da bomo na podlagi rezultatov 6 mesečne testne proizvodnje pripravili plan nadaljnjih aktivnosti.

Konec marca je ARSO na svoji spletni strani objavil Obrazec za izvedbo predhodnega postopka, ki smo ga vložili predstavniki družbe Geoenergo. Vloga zajema podrobne obrazložitve postopka ponovne stimulacije vrtin Pg-10 in Pg-11A s hidravličnim lomljenjem. Želeli bi poudariti, da nameravamo izvesti nenevaren ustaljen rudarski postopek, ki je natančno opisan tudi v obrazcu, ki smo ga oddali na ARSO. Vrtini Pg-10 in Pg-11A se ne bosta hidravlično stimulirali istočasno, temveč ena za drugo. Čas trajanja hidravličnega lomljenja bo za posamezno vrtino okvirno cca. 2 – 5 ur na fazo lomljenja, skupno do največ 25 ur na posamezno vrtino. Izvedba vseh pripravljalnih del v povezavi z lomljenjem bo trajala cca. en do dva tedna. Povratno tekočino iz postopka hidravlične stimulacije se bo ujelo v mobilno cisterno in eventualno uporabilo še za izvedbo postopka v drugi vrtini, oziroma po uporabi predalo pooblaščenim prevzemnikom tovrstnih odpadkov. Postopek se bo lahko začel šele ko bodo izpolnjeni vsi pravni pogoji ter po tem, ko se bo skupaj z izvajalcem rudarskih del pregledalo opremo in ugotovilo, da je vsa oprema ustrezno testirana, pregledana in varna za uporabo.

Postopka hidravlične stimulacije bomo izvedli v podobnem obsegu kot leta 2011, in ne bomo potrebovali 10 tisoč kubičnih metrov vode, kot so napačno poročali nekateri mediji. Za hidravlično stimulacijo se predvideva poraba največ 1.800 m3 vode na vrtino v celotnem postopku lomljenja, kar je v vlogi tudi zapisano. Ker bo šlo za relativno majhno količino porabljene vode za hidravlično lomljenje (glede na ostale primere v svetu, kjer je poraba vode na eno lomljenje od 5.000 m3 do 20.000 m3, v nekaterih primerih pa še znatno več), poseg ne bo vplival na vodno stanje na območju.

Vrtini Pg-10 in Pg-11A sta bili hidravlično stimulirani že leta 2011 in nista bili vključeni v proizvodnjo do leta 2017. Zaradi izkušenj z dolgimi postopki pridobivanja dovoljenj smo na ARSO že lani oddali Obrazec za začetek predhodnega postopka, še preden smo vedeli, kakšni bodo rezultati testne proizvodnje, in še preden smo vedeli, ali bo dodatna hidravlična stimulacija sploh potrebna.

Nadaljnji razvoj Petišovskega polja
Zaradi zavedanja pomembnosti projekta in dolgotrajnih postopkov, vezanih na pridobitev dovoljenja za postavitev nove naprave za čiščenje zemeljskega plina v Petišovcih, smo bili projektni partnerji primorani poiskati alternativno prodajno pot, kar pomeni možnost prodaje surovega neočiščenega zemeljskega plina. Prodaja surovega neočiščenega zemeljskega plina hrvaški Ini je stekla 1. novembra 2017. Poudariti želimo, da naš primarni cilj še vedno ostaja pridobitev dovoljenja za postavitev nove naprave za čiščenje zemeljskega plina, s katero bi lahko ustrezno očistili surovi zemeljski plin in ga predali v slovensko plinovodno omrežje.

Naše glavno vodilo je zagotavljanje najvišjih varnostnih standardov in zanesljivost oskrbe. Trenutna dnevna proizvodnja iz obeh vrtin skupaj (Pg-10 in Pg-11A) znaša približno 40.000 Sm3. O vseh aktivnosti bomo javnost redno obveščali.

Pojasnilo o načinu pridobivanja surovega zemeljskega plina na Petišovskem polju
Na tem mestu je smotrno poudariti, da je bilo na območju SV Slovenije do danes izvrtanih preko 160 vrtin, prva hidravlična stimulacija je bila opravljena že leta 1956 in od takrat je bila izvedena v približno petdesetih vrtinah, pri čemer nikoli niso bili zaznani kakršnikoli negativni učinki na okolje, pitno vodo ali zdravje ljudi.

Vrtini Pg-10 in Pg-11A sta bili hidravlično stimulirani leta 2011. Ob tem je ključno poudariti, da postopka njune hidravlične obdelave slojev peščenjakov majhnega obsega (t.i. »hidravlična stimulacija«), ne moremo in ne smemo enačiti s hidravlično obdelavo oz. frakturiranjem skrilavcev velikega obsega s horizontalnimi vrtinami (t.i. »fracking«), ki jo izvajajo v ZDA, saj med njima obstajajo številne razlike, ki izvirajo predvsem iz geoloških razlik v sestavi tal. Med posegi v Sloveniji in posegi, ki jih opravljajo v ZDA in o katerih tečejo razprave tudi v Evropi, obstajajo velike razlike, ki v osnovi izvirajo iz razlik v geološki sestavi tal (npr. pri nas je prisoten bolj prepusten peščenjak, v ZDA pa trd, tudi do 1000-krat manj prepusten skrilavec).

Geoenergo je pri svojem delu zavezan transparentnemu delovanju in rednemu obveščanju javnosti. V ta namen že od začetka leta 2014 v Lendavi deluje tudi Info točka, ki je v prostorih Petrol Geoterma (Mlinska ulica 5, Lendava). Vse informacije so javnosti dostopne tudi na spletni strani ali na odprtem telefonu 02 5772 240.

VIR: www.si21.si / Geoenergo d.o.o.

Ko se je vrh politike konec lanskega leta ob sprejemanju zakona o rudarstvu ukvarjal z vprašanjem zakonske prepovedi frackinga v Sloveniji, se je na petišovskem plinskem polju odvijala neka povsem druga realnost.

Zgodba o vlaganju v razvoj petišovskega plinskega polja in pridobivanju plina za velik del potreb Slovenije je propadla. Partnerji so se razšli, prebivalci pa ostali brez odgovora, čigavo je zares »pogorišče« in kdo ga bo pospravil. Kdo bo odslej skrbel za (nedelujoče) plinske vrtine in naprave, predvsem pa, kakšno morebitno tveganje so za okolje? Zaradi zazrtosti dela javnosti v dopustitev okoljsko spornega postopka, ki pa po vladni razlagi ni prišel v rudarski zakon zaradi napovedane odškodninske tožbe vlagateljske družbe Ascent do slovenske države, je ostal povsem spregledan drug problem. Plina s petišovskega plinskega polja skoraj nihče več ne potrebuje.

Kdo nadzoruje vrtine?

Rudarska inšpekcija je v začetku lanskega novembra nadzorovala izvajanje sproščanja tlaka na ustju plinske vrtine Pg-11A. Ta je nedaleč od naselja Čentiba. Kot smo takrat poročali, proizvodnja v tej vrtini ne poteka od decembra 2019, zato je tlak postopoma naraščal in dosegel vrednost 280 barov.

Ker je iz tega primera mogoče sklepati, da do naraščanja tlaka prihaja tudi v drugih plinskih vrtinah, se postavlja vprašanje, kdo nadzoruje dogajanje v vrtinah in kdo je dolžan poskrbeti za sproščanje visokega tlaka.
Rudarska inšpekcija ne more kontinuirano kontrolirati višine tlaka v plinskih vrtinah, ki so na različnih lokacijah na petišovskem polju, so nam sporočili iz inšpekcijskega urada. »Glede na predpisano periodiko rudarska inšpekcija opravi nadzor nad izvajanjem rudarskih del pri pridobivanju ogljikovodikov enkrat letno in pregleda kontrolne knjige, kjer so zabeleženi tlaki v vrtinah.«
Odgovornost jasna, plačilo manj
Za sproščanje tlaka je odgovoren izvajalec rudarskih del, še sporoča rudarska inšpekcijska služba, to pa je družba Petrol Geo, s katero ima nosilec rudarske pravice, to je družba Geoenergo, sklenjeno pogodbo o izvajanju teh del. Petrol Geo mora inšpekcijo obveščati o vseh rudarskih delih, tako tudi o načrtovanem sproščanju tlaka v vrtini, ta pa se potem odloči, ali bo izvedla redni inšpekcijski nadzor ali ne.
O tem, kdo naj bi za izvedbo sproščanja tlaka zagotovil denar, se rudarska inšpekcija ne sprašuje.

Kdo naj odgovori?
Vprašanja glede morebitnega naraščanja tlaka v nedelujočih plinskih vrtinah in sproščanja tega kot varnostnega ukrepa smo poslali tudi Skupini Petrol, katere del je Petrol Geo, a so nas napotili na družbo Geoenergo oziroma Slovenski plin. Ta je imetnik koncesije za črpanje nafte in plina, lastnika pa sta vsak do polovice Petrol in država. »Sproščanje tlakov, kar so izvedli na Pg-11A, je rutinski postopek za zagotavljanje ustreznih varnostnih razmer,« so zapisali. In še: »Do visokih tlakov na vrtini Pg-10 ne prihaja, ker je vrtina v rednem obratovalnem ciklusu in tovrstni posegi niso potrebni. Izvajajo se redno vzdrževanje in kontrolni pregledi, ki so del normalnega obratovalnega procesa plinskih vrtin.« Prav tako so ponovili znano frazo, da je lastni vir plina strateško pomemben tako za lokalno gospodarstvo kot tudi za gospodarstvo Slovenije.

Plin priteka, kupcev ni
Ob povedanem pa je vendar ostalo zamolčano pomembno dejstvo. Po naših zanesljivih informacijah do naraščanja tlaka prihaja v obeh s plinovodom povezanih vrtinah, Pg-11A in Pg-10. To naj bi bilo povezano s tem, da je količina prodanega neočiščenega petišovskega plina padla pod raven, ki bi ga lahko zagotavljala delujoča plinska vrtina Pg-10. Tega zdaj kupujeta samo Nafta Strojna, in to v majhnih količinah pozimi, ter Lek. Oba skupaj po naših informacijah ne prevzameta več kot 550.000 standardnih kubičnih metrov (Sm3) plina na mesec. Kakšno je neskladje s kapaciteto plinske vrtine? Po izvedeni hidravlični stimulaciji vrtine Pg-10, ki je bila opravljena februarja 2017, je bila njena zmogljivost 249.000 Sm3 na dan. Količina pridobljenega neočiščenega plina iz te vrtine je po izvedeni stimulaciji postopoma res začela upadati.

Lek zmanjšuje porabo
V poročilu o trajnostnem razvoju družbe Lek za leto 2019 so za lendavsko enoto Antiinfektivi zapisali, da jim je uspelo znatno zmanjšati porabo energije, ob spoštovanju okoljske regulative so povečali zmogljivosti sežiganja topil in trdnih odpadkov lastne proizvodnje, s čimer so, še zapišejo v poročilu, znatno znižali tudi porabo zemeljskega plina.

Zdaj so nam z Leka sporočili, da uporabljajo zemeljski plin iz sistemskega prenosnega omrežja in lokalnega omrežja, torej s Petišovskem plinskega polja. Poudarjajo, da pri obeh gre za prečiščen zemeljski plin s certifikati o njegovi sestavi. Poraba zemeljskega plina se je pri njih v letu 2019 zmanjšala za 28 odstotkov v primerjavi z letom 2018.

vir:vestnik.si