Ko se je vrh politike konec lanskega leta ob sprejemanju zakona o rudarstvu ukvarjal z vprašanjem zakonske prepovedi frackinga v Sloveniji, se je na petišovskem plinskem polju odvijala neka povsem druga realnost.

Zgodba o vlaganju v razvoj petišovskega plinskega polja in pridobivanju plina za velik del potreb Slovenije je propadla. Partnerji so se razšli, prebivalci pa ostali brez odgovora, čigavo je zares »pogorišče« in kdo ga bo pospravil. Kdo bo odslej skrbel za (nedelujoče) plinske vrtine in naprave, predvsem pa, kakšno morebitno tveganje so za okolje? Zaradi zazrtosti dela javnosti v dopustitev okoljsko spornega postopka, ki pa po vladni razlagi ni prišel v rudarski zakon zaradi napovedane odškodninske tožbe vlagateljske družbe Ascent do slovenske države, je ostal povsem spregledan drug problem. Plina s petišovskega plinskega polja skoraj nihče več ne potrebuje.

Kdo nadzoruje vrtine?

Rudarska inšpekcija je v začetku lanskega novembra nadzorovala izvajanje sproščanja tlaka na ustju plinske vrtine Pg-11A. Ta je nedaleč od naselja Čentiba. Kot smo takrat poročali, proizvodnja v tej vrtini ne poteka od decembra 2019, zato je tlak postopoma naraščal in dosegel vrednost 280 barov.

Ker je iz tega primera mogoče sklepati, da do naraščanja tlaka prihaja tudi v drugih plinskih vrtinah, se postavlja vprašanje, kdo nadzoruje dogajanje v vrtinah in kdo je dolžan poskrbeti za sproščanje visokega tlaka.
Rudarska inšpekcija ne more kontinuirano kontrolirati višine tlaka v plinskih vrtinah, ki so na različnih lokacijah na petišovskem polju, so nam sporočili iz inšpekcijskega urada. »Glede na predpisano periodiko rudarska inšpekcija opravi nadzor nad izvajanjem rudarskih del pri pridobivanju ogljikovodikov enkrat letno in pregleda kontrolne knjige, kjer so zabeleženi tlaki v vrtinah.«
Odgovornost jasna, plačilo manj
Za sproščanje tlaka je odgovoren izvajalec rudarskih del, še sporoča rudarska inšpekcijska služba, to pa je družba Petrol Geo, s katero ima nosilec rudarske pravice, to je družba Geoenergo, sklenjeno pogodbo o izvajanju teh del. Petrol Geo mora inšpekcijo obveščati o vseh rudarskih delih, tako tudi o načrtovanem sproščanju tlaka v vrtini, ta pa se potem odloči, ali bo izvedla redni inšpekcijski nadzor ali ne.
O tem, kdo naj bi za izvedbo sproščanja tlaka zagotovil denar, se rudarska inšpekcija ne sprašuje.

Kdo naj odgovori?
Vprašanja glede morebitnega naraščanja tlaka v nedelujočih plinskih vrtinah in sproščanja tega kot varnostnega ukrepa smo poslali tudi Skupini Petrol, katere del je Petrol Geo, a so nas napotili na družbo Geoenergo oziroma Slovenski plin. Ta je imetnik koncesije za črpanje nafte in plina, lastnika pa sta vsak do polovice Petrol in država. »Sproščanje tlakov, kar so izvedli na Pg-11A, je rutinski postopek za zagotavljanje ustreznih varnostnih razmer,« so zapisali. In še: »Do visokih tlakov na vrtini Pg-10 ne prihaja, ker je vrtina v rednem obratovalnem ciklusu in tovrstni posegi niso potrebni. Izvajajo se redno vzdrževanje in kontrolni pregledi, ki so del normalnega obratovalnega procesa plinskih vrtin.« Prav tako so ponovili znano frazo, da je lastni vir plina strateško pomemben tako za lokalno gospodarstvo kot tudi za gospodarstvo Slovenije.

Plin priteka, kupcev ni
Ob povedanem pa je vendar ostalo zamolčano pomembno dejstvo. Po naših zanesljivih informacijah do naraščanja tlaka prihaja v obeh s plinovodom povezanih vrtinah, Pg-11A in Pg-10. To naj bi bilo povezano s tem, da je količina prodanega neočiščenega petišovskega plina padla pod raven, ki bi ga lahko zagotavljala delujoča plinska vrtina Pg-10. Tega zdaj kupujeta samo Nafta Strojna, in to v majhnih količinah pozimi, ter Lek. Oba skupaj po naših informacijah ne prevzameta več kot 550.000 standardnih kubičnih metrov (Sm3) plina na mesec. Kakšno je neskladje s kapaciteto plinske vrtine? Po izvedeni hidravlični stimulaciji vrtine Pg-10, ki je bila opravljena februarja 2017, je bila njena zmogljivost 249.000 Sm3 na dan. Količina pridobljenega neočiščenega plina iz te vrtine je po izvedeni stimulaciji postopoma res začela upadati.

Lek zmanjšuje porabo
V poročilu o trajnostnem razvoju družbe Lek za leto 2019 so za lendavsko enoto Antiinfektivi zapisali, da jim je uspelo znatno zmanjšati porabo energije, ob spoštovanju okoljske regulative so povečali zmogljivosti sežiganja topil in trdnih odpadkov lastne proizvodnje, s čimer so, še zapišejo v poročilu, znatno znižali tudi porabo zemeljskega plina.

Zdaj so nam z Leka sporočili, da uporabljajo zemeljski plin iz sistemskega prenosnega omrežja in lokalnega omrežja, torej s Petišovskem plinskega polja. Poudarjajo, da pri obeh gre za prečiščen zemeljski plin s certifikati o njegovi sestavi. Poraba zemeljskega plina se je pri njih v letu 2019 zmanjšala za 28 odstotkov v primerjavi z letom 2018.

vir:vestnik.si