Podrobnosti
Kategorija: Novice

Državni zbor je tesno, s 39 glasovi za in 40 glasovi proti, zavrnil predlog novele zakona o rudarstvu, s katerim so želeli Levica, LMŠ, SD in SAB v Sloveniji prepovedati pridobivanje zemeljskega plina z metodo hidravličnega lomljenja, t. i. frackinga.

Kot piše STA, je poslanka Levice Nataša Sukič v imenu predlagateljev spomnila, da si za fracking v Petišovcih že desetletja prizadeva britanska korporacija Ascent Resources. "Gre za umazano tehnologijo, ki se v tujini izkazuje za uničujočo za okolje in zdravje lokalnega prebivalstva," je poudarila.

Predlog je določal, da v Sloveniji ne bi bilo mogoče pridobiti dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje ogljikovodikov z vbrizgavanjem vode ali vode z dodatkom kemične primesi. S to prepovedjo bi bilo po predlogu treba uskladiti tudi že izdana dovoljenja in rudarske pravice ter vloge zanje.

Frackinga ne podpira nihče, a v koaliciji previdni
Podoben predlog so poleti v Levici že pripravili, a ga je odbor DZ za infrastrukturo zavrnil. Tokrat so ga vložili skupaj z LMŠ, SD in SAB, kjer so ocenili, da je fracking škodljiv in da ga je treba prepovedati.

Izkušnje drugih držav kažejo, da ima lahko fracking škodljive posledice za okolje ali zdravje ljudi. Pridobivanje ogljikovodikov s to metodo so že prepovedale med drugim Velika Britanija, Irska, Francija in Nemčija, piše STA.

S predlogom so soglašali v SNS. "Predlog je odličen in gre v korist Slovenije. Fracking je treba prepovedati," je povedal Zmago Jelinčič.

Po poročanju STA, tudi v NSi menijo, da je treba fracking ustaviti.

"A zaupamo ministrstvu, ki je pristojno za to področje," je povedal Jožef Horvat (NSi). Podobno je menil Ljubo Žnidar (SDS), ki je dodal: "Če izvajalcu prepovemo eno od metodologij, je to idealna podlaga, da vloži tožbo."

Ministrstvo pripravlja svoj zakon, frackinga v vsakem primeru ne bo
Po mnenju vlade besedilo predloga zakona ni primerno formulirano in ne upošteva finančnih posledic posega v pridobljene pravice. Prepoved hidravličnega lomljena bi se morala jasneje določiti. Zato vlada meni, da ni smiselno, da se posega v pridobljene pravice, saj edina koncesija za pridobivanje nafte in zemeljskega plina poteče 28. maja 2022, pri čemer pa brez pridobljenega pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja hidravlično lomljenje do takrat ne bo izvedeno.

"Ministrstvo za infrastrukturo že pripravlja novelo Zakona o rudarstvu, ki bo v kratkem posredovana v javno obravnavo. Razlogi za novelo so odprava pomanjkljivosti veljavnega zakona glede pravnega položaja imetnikov obstoječih rudarskih pravic za izkoriščanje mineralnih surovin in izboljšanje sistemske ureditve za učinkovitejše upravljanje z mineralnimi surovinami," so še pojasnili na vladi.

vir sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

PROSTOFER je trajnostni vseslovenski prostovoljski projekt za mobilnost starejših, ki povezuje starejše osebe, ki potrebujejo prevoz in ne zmorejo uporabljati javnih in plačljivih prevozov, s starejšimi aktivnimi vozniki, ki pa po drugi strani radi priskočijo na pomoč.

K projektu je pristopila tudi Občina Lendava, saj želimo svojim starejšim občanom ponuditi možnost brezplačnih prevozov, ko jih nujno potrebujejo.

Številni starejši imajo velike težave s prevozi, sploh če so doma zunaj mestnih središč, kjer ni razvite avtobusne mreže. Tisti bolj oddaljeni se velikokrat ne morejo odpraviti po opravkih, kadar si želijo, temveč se prilagajajo možnostim oziroma času, ko jim lahko pomagajo družinski člani ali prijatelji.

Komu je namenjen PROSTOFER?

Prostofer je torej namenjen vsem tistim starejšim, ki ne vozijo sami, nimajo sorodnikov in imajo nizke mesečne dohodke, pa tudi slabše povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Prostofer jim omogoča lažjo dostopnost do zdravniške oskrbe, brezplačne prevoze do javnih ustanov, trgovinskih centrov ipd.

Kako deluje PROSTOFER?

Prostovoljni šofer je lahko vsak, ki ima veljavno vozniško dovoljenje in je v svojem prostem času pripravljen pomagati tistim, ki prevoze potrebujejo. Vendar pa so prostoferji v resnici veliko več kot zgolj prostovoljni vozniki – svojim sopotnikom nesebično pomagajo tudi, ko ti izstopijo iz avta: pri zdravniku jih pospremijo do čakalnice in počakajo nanje med pregledom, pomagajo nesti vrečke iz trgovine in jim priskočijo na pomoč pri vzpenjanju po stopnicah... To so ljudje z velikim srcem, ki jemljejo svojo humanost za samoumevno in častno dejanje.

Kako postati PROSTOFER?

Občina Lendava poziva vse zainteresirane voznike, ki bi želeli postati prostoferji, naj svoj namen sporočijo na Občino Lendava in sicer na e-mail Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma naj pokličejo na tel. št.: (02) 5772 522, kjer bodo dobili vse potrebne informacije o projektu.

vir: lendava.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Hotiški kmetje se ne strinjajo z dodeljevanjem zemlje v turniški občini.

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZGRS) kljub omejevanju gibanja in srečevanja še ni preklical sestanka, napovedanega za 12. november. Nanj so povabili predstavnike kmetov, katerih zemlja je zaradi arbitraže ostala na Hrvaškem in ki pričakujejo obljubljeno nadomestno zemljo v Sloveniji, in predstavnika Kmetijskega gospodarstva (KG) Lendava, ki ima v najemu skladova zemljišča. Na sestanku naj bi poiskali rešitve, ki bi ustrezale tako upravičencem kot tudi KG Lendava. KG Lendava naj bi namreč prepustilo obdelavo kmetijskih zemljišč upravičencem.

»V kolikor do dogovora ne sestanku ne bo prišlo, bo odločitev moral sprejeti SKZGRS,« so nam še sporočili s sklada. Sestanek naj bi potekal v prostorih murskosoboške območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), saj je republiški sklad to zaprosil za najem prostorov. Je pa svet KGZS obravnaval pritožbe kmetov v povezavi z arbitražnim sporazumom na svoji seji 12. junija letos. Gre predvsem za predlog dodeljevanja zemlje kmetom iz Hotize na območju občine Turnišče, s katerim pa kmetje nikakor niso bili zadovoljni. Kot je povedal direktor KGZS Franc Režonja, so takrat sprejeli naslednji sklep: »Svet KGZS OE Murska sobota predlaga SKZGRS, da v obojestransko zadovoljstvo še enkrat pretehta svojo odločitev in naj se izkoristi možnost, da se arbitražni spor reši do leta 2021.« Na tem sestanku sta bila predstavnika SKZGRS, in sicer Martin Brus in Nataša Horvat. Ta sta dala kmetom, tako Režonja, jasno zagotovilo, da bo sklad ravnal v zadovoljstvo kmetov.

vir: vestnik.si / Majda H.

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Nasedli projekti v Lendavi:  bioplinarna in rastlinjaki.

Bioplinarna Lendava od zgleda do poloma

Bioplinarna Lendava je nekaj let celo normalno delovala in veljala za vzor tehnologije, ki po eni strani za proizvodnjo električne energije uporablja obnovljive vire biomase, po drugi strani pa zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov. Bioplinarna, ki jo je zgradilo podjetje Ecos, je bila s sedmimi megavati moči največja bioplinarna v Sloveniji. A kmalu so se, tako kot pri večini lastnikov (pre)velikih bioplinskih naprav v Sloveniji, začele finančne težave in težave z zagotavljanjem vhodnih surovin. Zgrešen koncept gradnje zelo velikih bioplinskih elektrarn z visokimi krediti, po previsokih cenah in brez zagotovljene surovinske baze, ki jih je ob gradnji na ključ ponujalo predvsem podjetje Keter Organica, so pokopale številne investitorje in tem težavam se niso mogli izogniti niti v družinskih podjetjih Jožefa Pavlinjeka, ki so postavila to bioplinsko elektrarno.

Sledile so finančne težave, improvizacije s prenašanjem upravljanja na druga podjetja Pavlinjekovih, vmes pa kršenje predpisov s predelavo nedovoljenih odpadkov in vedno večje nezadovoljstvo okoliških prebivalcev s smradom, ki je bil vedno hujši.
Bioplinarno, ki so jo zgradili leta 2008 in naj bi takrat stala štirinajst milijonov evrov, so tako leta 2017 po več letih pritožb okoličanov in lokalne skupnosti zaradi številnih kršitev ustavili, dve podjetji Pavlinjekovih sta šli zaradi nje v stečaj, zdaj je naprava v stečajnem postopku sicer prodana za borih 600.000 evrov, a se težave z dediščino prejšnjega nepravilnega in nezakonitega dela nadaljujejo. Fermentorji bioplinarne namreč še vedno niso očiščeni, v njih so še vedno ostanki substrata, ki še naprej razpada in smrdi, novi lastniki pa so si že privoščili izpust smrdljive gošče v bližnji potok. Zaradi vsega naštetega in zaradi vedno ostrejšega nasprotovanja ljudi in lendavske občine je le malo verjetno, da bo bioplinarna Lendava še kdaj delovala.

Avstrijci so obljubljali rastlinjake v oblakih

Med nasedle pomurske projekte, ki so bili zastavljeni z najmanj trdne podlage in zasnovani najbolj v oblakih, lahko zagotovo uvrstimo projekt rastlinjakov, ki ga je občini Lendava spomladi leta 2017 ponudil eden največjih avstrijskih vrtnarjev Günther Herneth s svojim podjetjem Herneth Gartenbau iz avstrijskega Gradca.

Ta je lendavski občinski svet tudi z dokumentom, na katerem je bil poleg njegovega odtisnjen tudi Ikein zaščitni znak, prepričal, da ima v dogovoru z Ikeo že zaključeno finančno konstrukcijo za gradnjo trideset hektarov velikih rastlinjakov in poldrugi hektar velikega logističnega centra za ekološko pridelavo rož in drugih okrasnih rastlin. Ker je v okolici Lendave veliko opuščenih naftnih vrtin, ki bi se lahko uporabljale kot geotermalne in s pomočjo katerih bi lahko te velerastlinjake poceni ogrevali, je za svojo naložbo izbral prav okolico Lendave, je zatrjeval. Naložba naj bi bila vredna več kot sedemdeset milijonov evrov, v dveh do treh letih pa naj bi prinesla tudi štiristo do šeststo novih delovnih mest.

Zaradi visokoletečih obljub je občinski svet pohitel z določitvijo lokacije in spreminjanjem občinskega podrobnega prostorskega načrta, a se je kmalu izkazalo, da ima projekt veliko lukenj. Herneth namreč ni imel nikakršnega dogovora ali pogodbe z Ikeo, njegovo podjetje pa je dve leti poprej šlo skozi prisilno poravnavo, tako da sam kapitala za naložbo zagotovo ni imel. Zgodba je čez čas povsem potihnila in zdaj o Hernethu in velerastlinjakih v Lendavi ni ne duha ne sluha.

vir: delo.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Na vinorodnem območju Lendavskih goric, se letos slavi vse prej kot tradicionalno.

Z najvišjega razglednega stolpa v Sloveniji smo se zato ozrli po tradiciji lendavskega vinogradništva in vinarstva - vinsko kapljico vinarjev smo »oplemenitili« še z digitalno različico in naše vinarje ter vinogradnike predstavili z video predstavitvami na spletu.

V promocijski kampanji Zavoda za turizem in razvoj Lendava je bilo ustvarjenih deset videoposnetkov, ki predstavljajo posamične vinarje v njihovem domačem okolišu. To so Vino Kelenc, Vina Magdič, Vina Kleiderman, Vina Smej, Hiša vina Cuk, Zoknjak Winery, Galwine, Rozmanwine, Lendwines in Vina Krampač. Posamični videi se bodo dnevno objavljali na spletnih straneh in socialnih omrežjih Vinarium Lendava ter drugih turističnopromocijskih kanalih Lendave.

Vabimo vas, da si ogledate zgodbo lendavske vinskoturistične ceste, ki prav v tem času očara z barvitim ozadjem jesenske kulise!

https://www.facebook.com/watch/?v=678171436166023

https://www.vinarium.si

vir: vestnik.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V petek ponoči so neznanci vlomilci iz trgovine s tehničnim blagom Pal Media v Lendavi odnesli tehnično blago, večinoma prenosne telefone, v vrednosti okoli 40 tisoč evrov. Policijska preiskava še poteka.

Kot je za STA povedal lastnik trgovine oziroma podjetja Pal Media Jožef Pal, so v petek prvič po uvedbi epidemije odprli trgovino, vlomilci pa so v njej pustili pravo razdejanje.

“Kaže, da so najprej razrezali ponjavo na terasi lokala, potem pa odvili steklo, ki se je potem tudi razbilo, ter vstopili v trgovino,” pravi Pal.

Čeprav so sprožili alarm, na kraj dogodka pa so kmalu prišli varnostniki in policisti, so storilci zbežali.

Kot so sporočili s policijske uprave Murska Sobota, so bili o vlomu obveščeni ob 22.36. Policisti in kriminalisti so ugotovili, da so neznani storilci odnesli večjo količino tehničnih stvari, predvsem prenosne telefone različnih znamk in modelov. Natančno število število in vrednost bosta znana po inventuri.

Isto trgovino so oropali tudi pred sedmimi leti in odnesli za nekaj deset tisoč evrov blaga. Takrat so vlomilci prišli vanjo skozi strešno okno, skozi katero so se spustili po vrvi, in jo tako tudi zapustili. Nepridiprave, bili so iz Romunije, so takrat odkrili.

vir: hudo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

20. oktobra je postalo gradbeno dovoljenje za gradnjo nove nogometne akademije Nafte 1903 pravnomočno.
Pred dobrima dvema tednoma je postalo pravnomočno gradbeno dovoljenje za težko pričakovano nogometno akademijo Nafte 1903. V praksi to pomeni, da bo zdaj potrebno urediti še projekt za izvedbo in gradnja se bo po letih čakanja vendarle lahko pričela.

Trenutno imajo pristojni seveda največ dela s papirologijo.
Po neuradnih informacijah, bi se gradnja lahko pričela že letošnje leto in se zavlekla v leto 2021. Po prvotnih načrtih bi sicer akademija morala stati že konec leta 2019, saj so bile pogodbe podpisane že leta 2018. Prvi plan je predvideval dokončanje leta 2019, drugi do konca 2020, kot kaže pa bo zdaj gradnja naposled končana leta 2021.

Pred nekaj meseci, 29. aprila je potekala uvedba v delo za komunalno opremljanje zemljišč ob desni strugi Ledave za Hotelom Lipa, lendavsko podjetje Legartis pa je teden dni kasneje v zemljo zarilo prvo žlico, s čimer so se dela komunalnega opremljanja zemljišč tudi dejansko začela.

Bo sedem milijonov dovolj za dokončanje gradnje?
Gradnja se sicer pričenja z zamudo in točno dve leti in pol po tem, ko sta nogometno društvo Nafta 1903 in Občina Lendava podpisala 20-letno pogodbo o pravici do uporabe zemljišča. Gradbeno dovoljenje je bilo na upravno enoto vloženo 10. aprila, vključno z dokumentacijo ARSO, da presoja vplivov na okolje ne bo potrebna.

Objekt, ki bo zgrajen na treh hektarjih bo imel obliko črke L in bo poleg administrativnih in izobraževalnih prostorov imel še šestnajst sob, konferenčno sobo, parkirišče, v neposredni bližini pa bodo tri nogometna igrišča. Ali bo v vsem tem času skupno nakazanih kar sedem milijonov evrov s strani madžarske vlade dovolj za celovito izvedbo projekta, pa zaenkrat še ni znano.

Igrišče z umetno travo ob DSŠ Lendava se lahko uporablja, v dopoldanskem času pa ga bo lahko uporabljala tudi Dvojezična srednja šola za svoje potrebe. Igrišče je sicer minuli teden bilo priklopljeno na elektriko, večinoma pa bo na omenjenem igrišču igrala selekcija U15.

vir: sobotainfo.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Poslanec Jožef Horvat daje pobudo za pospešitev gradnje Regionalnega distribucijskega centra Panonija na območju občine Beltinci in za izgradnjo železniške povezave Beltinci– Lendava in Lendava–Rédics

V pobudi Horvat najprej spomni, da je bilo v prostorih beltinskega gradu 21. 3. 2008 podpisano Pismo o nameri za postavitev Regionalnega distribucijskega centra ”Panonija”. Zamisel o vzpostavitvi mednarodnega logističnega in distribucijskega centra na območju Prekmurja je nastala zaradi potreb Luke Koper in na podlagi dejstva, da je Pomurje zelo ugodna lokacija, saj leži v bližini dveh njenih najpomembnejših tržišč – Avstrije in Madžarske. »Distribucijski center v Pomurju bo Luki Koper omogočil kakovostno oskrbovanje strank po načelu ”just-in-time”, razloži Horvat.

Zaradi izredno dobre geostrateške lege Slovenije na zunanji meji Evropske unije, kjer se križata V. in X. vseevropski koridor, ima Slovenija dobre pogoje za razvoj logističnih centrov in posledično veliko možnosti, da postane pomembno prometno vozlišče v Evropi ter logistična platforma za srednjo in jugozahodno Evropo.

Logistični centri regionalnega pomena so pogojeni z dobro razvito prometno infrastrukturo. V Sloveniji je prometna infrastruktura slabše razvita, predvsem na področju železniške infrastrukture, kjer je potrebna vzpostavitev take infrastrukture, ki mora hkrati omogočiti gospodarno notranjo povezavo na celotnem ozemlju Slovenije in omogočiti vključevanje v mednarodne prometne povezave. Zaradi izredno dobre geostrateške lege Slovenije na zunanji meji Evropske unije, kjer se križata V. in X. vseevropski koridor, ima Slovenija dobre pogoje za razvoj logističnih centrov in posledično veliko možnosti, da postane pomembno prometno vozlišče v Evropi ter logistična platforma za srednjo in jugozahodno Evropo.

S Centrom Panonija bi bila izgradnja železniške proge Beltinci–Lendava–Rédics ekonomsko bolj upravičena
Pogosto vprašanje Pomurcev ”kaj imamo od drage investicije 2TDK (Drugi tir Divača – Koper)” dobi v izgradnji Regionalnega distribucijskega centra ”Panonija” konkreten odgovor. Izgradnja le-tega pa ekonomsko rentabilnost izgradnje železniške proge Beltinci–Lendava–Rédics (HUN), ki prav v povezavi s centrom postane ekonomsko bolj upravičena.

»Realne razloge za upravičenost gradnje omenjene proge predstavlja zmanjšanje negativnih vplivov na okolje (elektrificirana železniška proga) in dejstvo, da bi ta proga lahko služila kot obvozni tir za relacijo Beltinci–Hodoš zaradi napovedi povečanega prometa. Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko je dobro, ga je pa mogoče še izboljšati, med drugim s projekti energetske in prometne infrastrukture. Zato ima Vlada RS tudi možnost, da izgradnjo železniške proge Beltinci–Lendava in Lendava–Rédics (HUN) razglasi za nacionalni strateški projekt«, je prepričan pomurski poslanec Jožef Horvat.

Ker je gradnja železniške proge Beltinci–Lendava in Lendava–Rédics (HUN) v interesu Republike Slovenije in ker ima Luka Koper možnost izgradnje velikega mednarodnega 3 zalednega skladišča na območju občine Beltinci, kar bi za Luko Koper predstavljalo pomemben razvojni preskok, dajem ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu pobudo za pospešitev izgradnje ”Regionalnega distribucijskega centra Panonija” na območju občine Beltinci in za izgradnjo železniške povezave Beltinci– Lendava in Lendava–Rédics (HUN).

Dejstvo je, kot nadaljuje, da konkurenčnost srednje Evrope sloni na krepitvi meddržavnih transportnih in energetskih povezavah. »Opozarjam pa, da mora država za večjo hitrost realizacije razvojnih projektov najprej odpraviti vso nesmiselno birokratsko navlako. V nasprotnem primeru nas bodo sosednje države, vsaj kar se prometne in energetske infrastrukture tiče, prehitele. Ker je gradnja železniške proge Beltinci–Lendava in Lendava–Rédics (HUN) v interesu Republike Slovenije in ker ima Luka Koper možnost izgradnje velikega mednarodnega 3 zalednega skladišča na območju občine Beltinci, kar bi za Luko Koper predstavljalo pomemben razvojni preskok, dajem ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu pobudo za pospešitev izgradnje ”Regionalnega distribucijskega centra Panonija” na območju občine Beltinci in za izgradnjo železniške povezave Beltinci– Lendava in Lendava–Rédics (HUN)«, zaključuje Horvat.

 

vir: maribor24

Podrobnosti
Kategorija: Novice

V času karantene je JSKD - OI Lendava razpisal dva natečaja, literarnega in likovnega. Ustvarjalci iz različnih krajev Pomurja, so se odzvali vabilu in ustvarili različna literarna in likovna dela, ki so jih zbrali v Zborniku »SKUPAJ ZMOREMO«.

Pri JSKD OI Lendava so ob koncu natečaja zapisali:

»V življenju marsikaj doživimo in preživimo. Letos spomladi smo se prvič spopadli s svetovno epidemijo novega koronavirusa covid-19, ki je, žal, še vedno nismo premagali. Življenje se je ustavilo na vseh področjih: gospodarskem, šolskem, športnem, socialnem in tudi kulturnem – vsi smo živeli v karanteni, ki se v teh dneh spet ponavlja.

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - območna izpostava Lendava je želela ohraniti stike s kulturniki na daljavo, prav tako z drugimi društvi pomurskega območja in tudi širše. Zato smo v začetku aprila razpisali dva natečaja, in sicer literarnega na teme: V osami, V karanteni, Strah, Tišina misli in Naši junaki, ter likovnega na temo: V karanteni.

Svoje literarne prispevke (pesmi, prozo in odrska besedila) je poslalo 32 ustvarjalcev iz Slovenije in sosednje Hrvaške. Prispevki, objavljeni v zborniku, so v slovenskem, madžarskem in hrvaškem jeziku.

Na likovni natečaj se je prijavilo 25 likovnikov s 34 deli iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške, največ iz likovne sekcije KD Polzela.

Vsa literarna in likovna dela so izdali v priložnostnem zborniku z naslovom Skupaj zmoremo. Uvodnike v zbornik so napisali: Janja Magdič – vodja JSKD OI Lendava, Olga Paušič – pisateljica, scenaristka in režiserka, ter ljubiteljski likovnik Ludvik Žižek. Jezikovni pregled slovenskega teksta je delo Olge Paušič, madžarskega teksta pa Marije Dragošič in Judit Zagorec-Csuka. Likovna dela je fotografiral Tomaž Galič. Zbornik je oblikoval Peter Orban, natisnila tiskarna Arma, d.o.o. Lendava.

Predstavitev likovnih del in zbornika je bila 30. 6. 2020, ko je bila odprta razstava v avli kulturnega doma ter prebrana nekatera besedila iz zbornika. Ob tej priložnosti so vsi ustvarjalci prejeli zahvale in zbornik. Razstava je bila na ogled do 1. 9. 2020.
Priložnostni zbornik Skupaj zmoremo in po eno likovno delo, ki so ga likovniki podarili, so v oktobru prejele kot darilo vse lokalne skupnosti UE Lendava, Center za reševanje Lendava, Zdravstveni dom Lendava, Črenšovci in Dobrovnik, Dom starejših Lendava in Ljutomer, KKC Lendava, Splošna bolnišnica Murska Sobota, Občini Ljutomer in Murska Sobota. Ostalim občinam, od koder so sodelujoči ustvarjalci, so bili izdelki poslani po pošti.

Zbornik Skupaj zmoremo je hkrati zahvala vsem, ki so se in se še neumorno trudijo v času epidemije za njeno zajezitev in s tem izpostavljajo svoje zdravje.

Naj bo to naša skromna zahvala in sporočilo, da jih vidimo in čutimo z njimi, obenem pa spomin na čas v karanteni.

»Kjer je volja – tam je pot. Dokazali smo, da skupaj zmoremo,« so zapisali v zbornik z željo, da solidarno in dosledno upoštevamo vsa navodila NIJZ, kajti le tako bomo zmogli preživeti tudi ta težek, neprijeten čas. Ostanimo doma in ostanimo zdravi!«

vir. pomurec.com

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Oktobra je začela delovati tudi Covid-19 ambulanta v okviru Zdravstvenega doma Lendava.
Zdravstveni domovi Ljutomer in Gornja Radgona spadajo pod vstopno točko v Murski Soboti, Lendava pa ima tako od oktobra ponovno svojo vstopno točko, ki deluje za prebivalce Upravne enote Lendava oziroma občane Lendave, Črenšovcev, Turnišča, Kobilja, Velike Polane, Dobrovnika in Odrancev.

Za posameznike, ki so napoteni na testiranje, delajo v ambulanti tri ekipe, prisoten je zdravnik, zdravstveni tehnik in reševalec. Vsakodnevno opravijo okoli 30 brisov in pregledov, po njihovih ocenah je skoraj polovica brisov pozitivnih na okužbo s koronavirusom. Osebje je pri odvzemu brisov oblečeno v posebno zaščitno obleko.

vir: sobotainfo

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Projekt izgradnje težko pričakovane nogometne akademije Nafte 1903 je tik pred pričetkom. Kot poroča portal lendavainfo.com je vse že pripravljeno za začetek gradnje, ki bi se lahko pričela že v letošnjem letu.

Več kot dve leti po tem, ko sta Nafta 1903 in Občina Lendava podpisala 20-letno pogodbo o pravici do uporabe zemljišča, je pred tednom dni gradbeno dovoljenje dokončno postalo pravnomočno. Objekt bo zgrajen na treh hektarjih ter bo poleg pisarn in učilnic imel tudi 16 sob, konferenčno dvorano, parkirišče in tri nogometna igrišča v neposredni bližini. Vrednost del je ocenjena na dobrih sedem milijonov evrov, večino zneska pa bi naj prispevala madžarska vlada Viktorja Orbana.

vir: snportal.si

Podrobnosti
Kategorija: Novice

Občina Lendava, se je skupaj z vodstvom Vrtca Lendava – Lendvai Óvoda dogovorila, da bo vrtec v prihodnjem tednu deloval v minimalnem obsegu, kar pomeni, da bo odprta Dvojezična enota II vrtca v Lendavi (Tomšičeva ulica) in to za tiste starše, katerih otroci nujno potrebujejo varstvo. Gre predvsem za primere otrok, katerih starši, so zaposleni pri delodajalcih, ki opravljajo dela, ki so pomembna za delovanje družbe in države, ter starše, ki jim delodajalec ne more omogočiti dela od doma.

Starši otrok, ki nujno rabijo varstvo, morajo predložiti dokazila, ki so podlaga za izkazovanje potrebe po nujnem dostopu do vrtca (npr. potrdilo delodajalca, da starši opravljajo delo, ki je nujno za državo in družbo oz. da jim delodajalec ne more omogočiti delo od doma).

Ob vključitvi otroka v skupino nujnega varstva bo potrebno s strani staršev predložiti tudi izjavo, da je otrok zdrav in da v obdobju zadnjih 10 dni ni bil v stiku z okuženimi osebami.

Starše prosimo, da z vso skrbnostjo presodijo ali varstvo zares potrebujejo. Za vsa dodatna pojasnila pa se lahko obrnejo na upravo Vrtca Lendava – Lendvai Óvoda.

vir: lendava.si